Jedro

Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.

O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

III.Tožnici sta dolžni solidarno povrniti toženi stranki 820,57 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je od tožene stranke zahtevala prepoved raznih dejanj zaradi zavarovanja nedenarne terjatve na ugotovitev, da sta nična oziroma da se razveljavita sklepa skupščine KDD, sprejeta na seji skupščine dne 26. 10. 2023. Na navedeni skupščini sta bila sprejeta sklepa, da se iz družbe KDD izključi družbenike B. B., C., d. o. o., D., d. o. o., F., d. o. o., G., d. o. o., ter H., d. o. o., tem družbenikom pa je bilo naloženo tudi solidarno plačilo pogodbene kazni v višini 1.500.000 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je dne 29. 1. 2024 prišlo do statusnega preoblikovanja tožene stranke iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo (655. člen Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1). Ugotovilo je, da tožnici sodišču predlagata izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče toženi stranki do pravnomočnega končanja obravnavanega gospodarskega spora prepove izvajati kakršnakoli dejanja, ki se nanašajo na izvršitve sklepov skupščine z dne 26. 10. 2023, kjer sta bila sprejeta izpodbijana sklepa: 1. da se nekaterim družbenikom (med katerimi je tudi prva tožnica) naloži plačilo pogodbene kazni v znesku 1.500.000 EUR ter da se 2. nekatere družbenike (med katerimi je prva tožnica) izključi iz družbe. Predlog za izdajo sklepa o zavarovanju se, po ugotovitvi sodišča prve stopnje, v celoti nanaša na izdajo sklepa, ki toženi stranki nalaga ravnanja, ki so vezana izključno na ureditev, ki velja za družbo z omejeno odgovornostjo (na primer prepoved spremembe družbene pogodbe, prepoved pridobivanja novih osnovnih vložkov v osnovni kapital). Glede na ugotovitev o statusnem preoblikovanju tožene stranke, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka zasleduje interes, ki ni združljiv z ureditvijo delniške družbe. Sodišče prve stopnje je zato ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala pogoja verjetnosti obstoja terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ ter predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo.

2.Sklep sodišča prve stopnje izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog absolutno bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, tožnicama pa naloži v plačilo vse stroške tega odgovora na pritožbo. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je odločitev o predlagani začasni odredbi oprlo na ugotovitev, da je tekom tega časa prišlo do statusnega preoblikovanja tožene stranke iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Ena od pomembnih pravnih posledic spremembe pravnoorganizacijske oblike je, da od vpisa preoblikovanja v sodni register preoblikovana družba z omejeno odgovornostjo obstaja kot delniška družba. Kot pri drugih vrstah statusnega preoblikovanja nastopijo pravni učinki preoblikovanja z vpisom v sodni register (655. člen ZGD-1).

6.Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje prišlo do statusnega preoblikovanja tožene stranke, tožeča stranka ne napada, temveč pojasnjuje, da sta tožnici tožbo na izpodbijanje in ničnost sklepov skupščine vložili dne 24. 11. 2023 ter jo dopolnili 6. 12. 2023 in 22. 12. 2023, kar je bilo vse pred spremembo pravnoorganizacijske oblike tožene stranke. S temi pritožbenimi navedbami tožeča stranka ne more izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, v sodni register že vpisano statusno preoblikovanje tožene stranke. Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.

7.Tako določen mejnik časovnih mej pravnomočnosti mora upoštevati tudi sodišče, ki odloča o pritožbi. Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni odločalo v razumnem roku ter brez nepotrebnega odlašanja, zato v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj to za odločitev o pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep ni bistveno.

8.Tožeča stranka nadalje v pritožbi navaja, da še vedno izkazuje pravni interes za izdajo sklepa o začasni odredbi, saj je pravočasno vložila pritožbo zoper sklep o vpisu preoblikovanja tožene stranke v družbo z omejeno odgovornostjo, kot tudi zoper vse druge registrske sklepe, izdane pri toženi stranki (izključitev družbenikov, sprememba osnovnega kapitala in poslovnih deležev, sprememba družbene pogodbe). Noben od navedenih sklepov ni pravnomočen, saj o nobeni od pritožb še ni bilo odločeno. Tudi s to pritožbeno navedbo tožnici ne moreta uspeti. Upoštevati je namreč treba oblikovalni učinek vpisa v javno knjigo, o katerem govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis, ki ima polne korporacijsko pravne oblikovalne učinke, je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.

9.Nadalje je treba upoštevati še splošna pravila o publicitetnih učinkih vpisov v sodni register. Splošno pravilo o publicitetnih učinkih vpisov velja namreč tudi za izbris podatkov, če je s pravnomočno sodbo ugotovljena ničnost (oziroma izpodbojnost) vpisa tega podatka v sodni register. To pomeni, da tudi izbris podatka (na podlagi pravnomočne sodbe) učinkuje šele od objave tega vpisa (izbrisa podatka). Vpisi (s katerimi se vzpostavi stanje o vpisu pred ničnim vpisom) učinkujejo šele od njihove objave, torej imajo samo učinek za naprej.

10.Tožeča stranka zato s trditvami o pravnem interesu za izdajo predlagane začasne odredbe ne more uspeti, saj bi tudi v primeru uspeha s pravnimi sredstvi vpisi, s katerimi bi se vzpostavilo stanje vpisov pred ničnim vpisom, učinkovali šele od njihove objave dalje, ne pa tudi za nazaj.

11.Pritožbeno sodišče še dodaja, da skupščinskih sklepov ne sprejema družba, temveč družbeniki, ki sprejemajo sklepe na skupščini (prvi odstavek 507. člena ZGD-1). Družbeniki tako odločajo tudi o spremembi družbene pogodbe (prvi odstavek 516. člena ZGD-1), o povečanju osnovnega kapitala (prvi odstavek 517. člena ZGD-1), o zmanjšanju osnovnega kapitala (prvi odstavek 520. člena ZGD-1), kot tudi o preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo (prvi odstavek 652. člena ZGD-1). Pravilno oblikovana začasna odredba bi zato morala biti naperjena zoper družbenike in ne zoper družbo.

12.Pritožba po povedanem ni utemeljena. Po presoji pritožbenega sodišča je sklep sodišča prve stopnje tudi zadostno obrazložen, da je sposoben preizkusa. Prav tako niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom v zvezi z 239. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

13.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožnici pa sta dolžni solidarno povrniti toženi stranki njene stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo v višini 820,57 EUR. Priznani so ji bili stroški odgovora na pritožbo v postopku zavarovanja z začasno odredbo po tarifni številki 31/7 OT v priglašeni višini 1100 točk ter nadomestilo za materialne stroške (člen 11/3 OT), vse ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, kot tudi 22 % DDV.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 507, 507/1, 516, 516/1, 517, 517/1, 420, 420/1, 652, 652/1, 655 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.