Jedro

Mimo določbe 286.b člena ZPP oziroma presoje sodišča po tej določbi, ki je sploh ne izpodbija, toženec ne more uspešno uveljavljati kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 7. 4. 2010 in veljavnost pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 30. 3. 2009 do vključno 2. 5. 2010. Tožencu je naložilo, da tožniku od 7. 4. 2010 do 2. 5. 2010 prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ga za to obdobje prijavi v ustrezno zavarovanje ter mu plača plačo za mesec marec 2010 in april 2010, regres za letni dopust za leto 2008 in 2009 ter stroške postopka, zavrnilo pa je zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 ter višji zahtevek za plačilo plače. S posebnim sklepom je sodišče ugotovilo tudi, da je tožnik umaknil tožbo za znesek 106,94 EUR. Odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji na ugotovitvi, da toženec tožniku dne 7. 4. 2010 sploh ni izročil oziroma vročil odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 86. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) ter prvega odstavka 87. člena istega zakona.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), ko ni zaslišalo dveh prič, ki jih je toženec predlagal s pripravljalno vlogo z dne 7. 8. 2010. Pri tem se je sklicevalo na določbe 213. člena ZPP, prvega odstavka 286. člena ZPP (saj je bil toženec s predlaganjem dodatnih dokazov za zaslišanje dveh prič prekludiran, sam pa ni navedel, da teh dokazov ni mogel predlagati brez svoje krivde že na prvem naroku za glavno obravnavo) in 286.b člena ZPP (saj toženec očitanih kršitev določb pravdnega postopka ni uveljavil že pred sodiščem prve stopnje).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je toženec vložil revizijo. Navaja, da je ves čas zatrjeval, da je tožniku vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi pred delavci, v pripravljalni vlogi z dne 8. 7. 2010 pa je predlagal še dodatno zaslišanje dveh prič. Tega sodišče ni upoštevalo, niti se do teh dokazov ni izrecno opredelilo. Dokazni predlog je sodišče neupravičeno zavrnilo (brez sklepa), čeprav je bilo zaslišanje teh prič bistvenega pomena za razjasnitev dejanskega stanja. Z neizvedbo tega dokaza je prišlo do kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Edini revizijski očitek se nanaša na nepravilno postopanje sodišč druge in prve stopnje in s tem v zvezi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje res ni izrecno pojasnilo, zakaj ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dodatno predlaganih dveh prič, vendar zgolj to dejstvo ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka. Zlasti zato, ker je sodišče pred tem zaslišalo priče toženca, s katerimi je ta dokazoval dejstvo vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, in ker je bil njegov predlog za dodatno zaslišanje dveh prič prepozen. Toženec v reviziji ne nasprotuje presoji sodišča druge stopnje, da je bil pri predlaganju teh dokazov že prekludiran; ob predlaganju dveh dodatnih prič po prvem naroku za glavno obravnavo tudi ni navedel, da brez svoje krivde ni mogel predlagati njunega zaslišanja že na prvem naroku za glavno obravnavo ali pred tem (prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP). Toženec se torej v reviziji sklicuje le na pomembnost izvedbe teh dokazov, vendar v ničemer ne prereka ugotovitev, da je izvedbo teh dokazov predlagal prepozno, brez ustreznega opravičila za to. Revident tudi ne nasprotuje presoji sodišča druge stopnje v zvezi s prvim odstavkom 286.b členom ZPP, po katerem mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tudi mimo te zakonske določbe oziroma presoje sodišča po tej določbi, ki je sploh ne izpodbija, toženec ne more uspešno uveljavljati kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.