Jedro

V spornem konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji po 5. in 28. členu ZUS-1, da bi mogel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena. Ker ni več podana navedena zakonska fikcija, pomeni, da ni upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 1. 9. 2010 vložil tožbo po 2. odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker drugostopni organ ni izdal odločbe o njegovi pritožbi zoper sklep prvostopnega organa (Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, št. 322-04-09.16-G01/07-8 z dne 7. 9. 2009).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Tožnik je sprožil upravni spor po 2. odstavku 28. člena ZUS-1, ker drugostopni organ ni izdal odločbe o njegovi pritožbi zoper sklep št. 322-04-09.16-G01/07-8. V tožbi navaja, da se je zoper navedeni sklep pritožil dne 7. 10. 2009, odgovora drugostopnega organa pa ni prejel. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ s sklepom, št. 322-04-09.16-G01/07-8 z dne 7. 9. 2009 sklenil, da se ustni sklepi, ki so bili izrečeni tožniku na ustni obravnavi 3. 9. 2009 in so bili zapisani v zapisniku dne 3. 9. 2009, spremenijo tako, da se glase: zahtevo tožnika, da se izda odločba za prehod preko tujega zemljišča parc. št. 610 k.o. ..., se izloči iz tega postopka in se v nadaljevanju obravnava kot samostojna zadeva, zahtevo stranke, da se izdajo A odločbe, se izloči iz tega postopka in se v nadaljevanju obravnava kot samostojna zadeva, in zahtevo stranke, da se izdajo B odločbe, se izloči iz tega postopka in se v nadaljevanju obravnava kot samostojna zadeva. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. Drugostopni organ je z odločbo, št. 3406-39/2009/2 z dne 15. 1. 2010 o tožnikovi pritožbi odločil, in sicer je sklenil, da se pritožba tožnika kot nedovoljena zavrže. Iz upravnih spisov v zadevi je razvidno, da je bilo tožniku sporočilo o prispelem pismu z odločbo drugostopnega organa z dne 15. 1. 2010 puščeno v hišnem predalčniku dne 25. 1. 2010, vendar pisma v 15 dneh ni dvignil, zato se v skladu s 4. odstavkom 87. člena ZUP šteje, da mu je bilo s pretekom tega roka, tj. 9. 2. 2010 vročeno, kakor je bil v sporočilu o prispelem pismu na to tudi opozorjen. Dne 1. 9. 2010, torej več kot pol leta po vročitvi odločbe drugostopnega upravnega organa, pa je tožnik sprožil upravni spor. Po določbi 3. odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku, če zakon ne določa drugače. Po določbi 2. odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Vendar pa je mogoče tako tožbo vložiti le do takrat, dokler molk drugostopnega organa resnično traja in dokler ni izdan ter stranki vročen upravni akt, zaradi izdaje katerega je vložena tožba zaradi molka organa. Namen tožbe v smislu določbe 2. odstavka 28. člena ZUS-1 je namreč izdaja upravnega akta o pritožbi stranke in le do izdaje takega akta velja zakonska fikcija, da je tožena stranka na drugi stopnji izdala negativen upravni akt. Po vsem obrazloženem v spornem primeru niso izpolnjeni pogoji po 5. in 28. členu ZUS-1, da bi mogel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena. Ker ni več podana navedena zakonska fikcija, pomeni, da ni upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor. Zato je sodišče zavrglo tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.