Jedro

Zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih (kasneje odkritih) nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS - Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/2000) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 31.1.2006, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovila, da je bila tožnikoma z odločbo z dne 5.5.2005 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč BPP; v 2. točki tožnikoma naložilo vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, in sicer v znesku, ki bo izplačan odvetnici Š.Š. na podlagi sklepa o odmeri stroškov; v 3. točki pa odločila, da sta tožnika dolžna neupravičeno brezplačno pravno pomoč vrniti v roku 8 dni od prejema pisnega poziva k plačilu.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 20. in 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 - v nadaljevanju ZBPP).

Postopek dodeljevanja BPP se izvaja po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002 in 73/2004), ki strankam z namenom zavarovanja svojih pravic in interesov omogoča sodelovanje v vseh fazah, upravni organ pa ima dolžnost, da strankam pri uresničevanju teh pravic pomaga. V zvezi s tem se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 7., 8., 9., 14., 145. in 146. ZUP ter na določbo 1. odstavka 37. člena ZBPP.

Po mnenju sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka v primeru, ko je po lastnem preverjanju ugotovila drugačne podatke o premoženju, kot sta jih navajala tožnika (več premoženja), izvesti poseben ugotovitveni postopek, v njem tožnika soočiti s svojimi ugotovitvami in jima dati možnost, da se o njih izrečeta in predstavita svoje nasprotne argumente ter potem, na podlagi tako popolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve, odločiti o tem, ali so podani pogoji za izdajo izpodbijane odločbe oziroma za postopanje po 2. odstavku 43. člena v zvezi s 4. odstavkom 20. člena ZBPP. Le v takem ugotovitvenem postopku bi lahko tožena stranka ugotovila, da bi bila njena odločitev o dodelitvi BPP drugačna (negativna), če bi tožnika pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP navedla prave in popolne podatke o premoženju, kar bi že bil eden izmed močnih argumentov za presojo, da sta tožnika podatke o premoženju zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP. Dodatna argumentacija v navedeni smeri bi po mnenju sodišča prve stopnje lahko izhajala iz navedb strank v ugotovitvenem postopku in iz drugih tam presojenih dejstev in okoliščin.

V obravnavani zadevi je iz dokumentacije v upravnih spisih razvidno, da takšen ugotovitveni postopek glede okoliščin, na katere tožena stranka opira svojo izpodbijano odločbo, ni bil izpeljan. Svoje presoje, da sta tožnika podatke zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP, tožena stranka ni ustrezno argumentirala, saj jo je utemeljila zgolj na okoliščine, da tožnika spornih nepremičnin v svoji vlogi nista navedla.

Zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka je po mnenju sodišča prve stopnje ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih (kasneje odkritih) nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene BPP. Tožena stranka se v upravnem postopku ni opredelila (in se tudi ni mogla) do (sedaj tožbenih) ugovorov tožnikov, da gre za vrednostno nepomembno premoženje, ki ne bi moglo vplivati na njuno pravico do dodelitve BPP, da so vse nepremičnine le sestavni del njunega kmetijskega gospodarstva in da so kmetijska zemljišča že itak zajeta v izkazanem katastrskem dohodku.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, posledično tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo, upoštevaje stališče sodišča prve stopnje, izraženo v izpodbijani sodbi, morala ponovno odločati o upravičenosti že prejete BPP. Pri ugotavljanju izpolnjevanja tako imenovanega finančnega pogoja pa bo tožena stranka morala upoštevati, da se skladno z določbo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP kot premoženje ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca.

Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja svoje navedbe v izpodbijani odločbi in še dodaja: Organ za BPP lahko v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 2. odstavka 43. člena v zvezi s 3. odstavkom 20. člena ZBPP odloči po skrajšanem postopku (1. in 2. točka 1. odstavka 144. člena ZUP) in takoj odloči v primeru, kot je obravnavani, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so organu znana. Meni, da je bilo dejansko stanje v obravnavanem primeru v celoti in popolnoma ugotovljeno že s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc (zemljiška knjiga), zato po njeni presoji načelo zaslišanja stranke v obravnavanem primeru ni bilo kršeno. Podlaga za njeno odločitev na podlagi 2. odstavka 43. člena v zvezi s 4. odstavkom 20. člena ZBPP je bila tako na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, nesporno ugotovljena opustitev navedbe vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin s strani tožnikov in ugotovitev drugačnega premoženjskega stanja tožnikov po odobritvi brezplačne pravne pomoči, zaradi česar posebni ugotovitveni postopek po ZUP ni bil potreben. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo tožnikov zavrne in s tem potrdi njeno izpodbijano odločbo.

Tožnika na pritožbo tožene stranke nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, meni, da bi morala tožena stranka v primeru, ko je po lastnem preverjanju ugotovila drugačne podatke o premoženju, kot sta jih navajala tožnika (več premoženja), in kot jih je upoštevala tožena stranka po prvotnih podatkih v svoji odločbi z dne 5.5.2005, izvesti poseben ugotovitveni postopek. V tem postopku bi morala tožnika soočiti s svojimi ugotovitvami in jima dati možnost, da se o njih izrečeta in predstavita svoje nasprotne argumente ter po tem na podlagi tako popolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve odločiti o tem, ali so podani pogoji za izdajo izpodbijane odločbe oziroma za postopanje po 2. odstavku 43. člena v zvezi s 4. odstavkom 20. člena ZBPP. Sodišče prve stopnje ima v zvezi s tem prav, ko navaja, da le v takem ugotovitvenem postopku, za razliko od prejšnjega, bi lahko tožena stranka ugotovila, da bi bila njena odločitev o dodelitvi BPP drugačna (negativna), če bi tožnika pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP navedla prave in popolne podatke o premoženju, kar bi že bil eden izmed močnih argumentov za presojo, da sta tožnika podatke o premoženju zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi dodatna argumentacija v navedeni smeri v novem postopku lahko izhajala iz navedb strank v tem postopku in iz drugih tam presojenih dejstev in okoliščin z ozirom na prvotne podatke.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi iz podatkov in listin v upravnih spisih razvidno, da navedeni ugotovitveni postopek in ne skrajšani ugotovitveni postopek, ki po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni uporabljiv, glede okoliščin, na katere tožena stranka opira svojo izpodbijano odločbo, ni bil izpeljan. Pritožbeno sodišče tudi meni, da svoje presoje, da sta tožnika podatke zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP, tožena stranka ni ustrezno argumentirala, saj jo je utemeljila zgolj na okoliščinah, da tožnika spornih nepremičnin v svoji vlogi nista navedla.

Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, saj te izhajajo iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je ostalo zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih (kasneje odkritih) nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene BPP. Tožena stranka se v upravnem postopku namreč ni opredelila, saj se tudi ni mogla, do tožbenih ugovorov tožnikov, da gre za vrednostno nepomembno premoženje, ki ne bi moglo vplivati na njuno pravico do dodelitve BPP, da so vse nepremičnine le sestavni del njunega kmetijskega gospodarstva in da so kmetijska zemljišča že itak zajeta v izkazanem katastrskem dohodku. Pri tem sodišče prve stopnje upravičeno opozarja toženo stranko, da bo morala pri ugotavljanju izpolnjevanja tako imenovanega finančnega pogoja upoštevati, da se skladno z določbo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP kot premoženje ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca.

Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZUS zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku, v skladu z njegovim napotilom po dopolnitvi dejanskega stanja, ponovno odloči o upravičenosti tožnikov do brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.