18. 4. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude verske skupnosti Sakrament Prehoda, Maribor, ki jo zastopa Marko Reza Resinovič, na seji 18. aprila 2014

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu prikrije identiteta pobudnice, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, št. 103/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v 2. točki izreka tega sklepa navedeni predpis. Ta naj bi namreč rastlino Tabernanthe iboga razvrstil med zdravilne rastline, ki se smejo uporabljati le pod zdravniškim nadzorom. Po trditvah pobudnice je ta rastlina vir za pridobivanje ibogaina, uporaba ibogaina pa je pomemben del pobudničinega verskega obredja in pomeni bistvo njene vere. Izpodbijani Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (v nadaljevanju Pravilnik) naj bi zato v neskladju s 7., 14., 41. in 34. členom Ustave pobudnici onemogočal delovanje, njenim vernikom pa onemogočal izpovedovanje vere in krnil njihovo dostojanstvo. Pobudnica navaja, da je bila kot verska skupnost ustanovljena leta 1999 in prijavljena pri tedaj pristojnem organu, leta 2007 pa je bila skladno s predpisi ponovno registrirana pri Uradu za verske skupnosti. Za obstoj leta 2008 sprejetega Pravilnika naj bi verniki pobudnice izvedeli šele proti koncu februarja 2011, ko jim je to nekdo omenil, šele julija istega leta pa naj bi razumeli, kako Pravilnik nanje pravno vpliva. Ustavnemu sodišču predlaga, naj prikrije njeno identiteto.

2.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Pobudnica je predlagala prikritje svoje identitete, vendar ni navedla razlogov, ki bi tak predlog utemeljevali. Zato je Ustavno sodišče predlog zavrnilo (1. točka izreka).

3.Izpodbijani Pravilnik je začel veljati 14. 11. 2008,[1] pobudnica pa je pobudo vložila 13. 2. 2012. Po vložitvi pobude, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 – v nadaljevanju ZZdr-2) 22. 3. 2014, je izpodbijani Pravilnik nehal veljati.[2] Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Da bi bila torej obravnavana pobuda dopustna z vidika navedenih procesnih predpostavk, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) pobuda mora biti vložena pravočasno glede na tretji odstavek 24. člena ZUstS in (2) pobudnica mora glede na 47. člen ZUstS izkazati, da niso bile odpravljene posledice zatrjevane protiustavnosti. V nadaljevanju je Ustavno sodišče preizkusilo, ali je pobuda vložena pravočasno.

4.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[3]

5.Da bi se pobudnica lahko uspešno sklicevala na subjektivni rok, bi torej morala dokazati, da je za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Iz vsebine pobude in iz izpodbijanega predpisa izhaja, da so se za pobudnico sporne posledice izpodbijanega predpisa vzpostavile že z njegovo uveljavitvijo 14. 11. 2008, kajti že s tem trenutkom je Pravilnik vir ibogaina omejil tako, da ga je podvrgel zdravniškemu nadzoru. Obenem pa pobudnica navaja, da kot verska skupnost v Republiki Sloveniji obstaja vse od leta 1999. Zato z zatrjevanjem, da je za vpliv Pravilnika na njen položaj izvedela šele julija 2011, torej slaba 3 leta po njegovi uveljavitvi, ni zadostila zahtevam iz prejšnje točke obrazložitve. Pobuda torej ni pravočasna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka). Ker je treba pobudo zavreči že iz tega razloga, Ustavno sodišče ni preizkušalo, ali pobudnica izkazuje pravovarstveno potrebo iz 47. člena ZUstS.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in 38.a člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

Opombe

[1]12. člen Pravilnika se glasi: "Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije".

[2]Druga alineja četrtega odstavka 197. člena ZZdr-2 določa, da z uveljavitvijo tega zakona Pravilnik preneha veljati.

[3]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).