Jedro

Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo vložen dne 29. 12. 2023 štelo za umaknjen.

2.Zoper navedeni sklep je upnica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 366. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 338. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s katero izpodbija sklep v celoti ter višjemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predlogu upnice ugodi oziroma podrejeno, da sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, priglaša pa stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da pritožbo vlaga zaradi napačne materialnopravne presoje sodišča glede obveznosti plačila sodne takse. Zaključek sodišča, da odločba BPP 2379/2023 ne zajema oprostitve plačila sodne takse za predmetno odločitev, ni pravno relevanten in je materialno zmoten. Zakon o sodnih taksah namreč v tretjem odstavku 10. člena jasno določa, da je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ni nobene zakonske osnove za sklep o tem, da bi morala odločba vsebovati tudi odločitev o sodnih taksah. Oprostitev plačila sodnih taks je podana že na podlagi zakona. Enako izhaja iz sodne prakse, na primer sklep VSL I Cp 1082/2022 z dne 14. 7. 202. Ker gre za ex lege oprostitev plačila sodnih taks za postopek, za katerega je bila stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, tudi pojmovno ni mogoče, da bi bila upnica z obvestilom sodišču, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, kakorkoli prepozna. Vlogo je upnica podala pravočasno, to je dan pred vložitvijo predloga za izvršbo. Prejela je odločbo dne 19. 1. 2023 in ta odločba učinkuje za nazaj od 29. 12. 2023, to je od dne vložitve predloga za izvršbo. Upnica je takoj, ko je prejela odločitev o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči dne 19. 1. 2024, prvo sodišče še istega dne o izdani odločbi nemudoma obvestila.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Drži pritožbena trditev, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, to je tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah ( ZST-1) ter posledično tudi nepravilno uporabilo določilo petega odstavka 29.b člena ZIZ, vse ob dejstvu, da je upnica v spis v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse vložila odločbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. BPP 2379/2023 z dne 17. 1. 2024 z učinkom od 29. 12 2023 dalje.

5.V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tretji odstavek 10. člena ZST-1, ki določa, da je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Torej, v kolikor stranka predloži odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči, kot jo je tudi upnica v tem izvršilnem postopku in sicer odločbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. BPP 2379/2023 z dne 17. 1. 2024, iz katere izhaja, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč prosilke v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem v izvršilnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ugodi od 29. 12. 2023 dalje, je upnica že na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks in to za celotni postopek in ji posebnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni treba vlagati in to ne glede nato, da citirana odločba o brezplačni pravni pomoči ne vsebuje odločitve o oprostitvi plačila sodnih taks. Upnica je torej v konkretnem primeru v tem izvršilnem postopku na podlagi zakonske podlage 3. odstavka 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodnih taks za celoten postopek, tako tudi predlog za izvršbo. Če pa je temu tako, niso podani zakonski pogoji za fikcijo umika predloga na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ. Le-ta določa, da če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Glede na tako zakonsko dikcijo morata biti torej izpolnjena kumulativno dva pogoja za pravno posledico fikcije umika vloge, in sicer, 1.) da sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in da 2.) niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Ker v konkretnem primeru manjka drugi pogoj za fikcijo umika predloga za izvršbo, je odločitev sodišča prve stopnje napačna.

6.Ker so podani pritožbeni razlogi, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Višje sodišče je odločilo, da pritožnica sama krije pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj gre za naključje, ki se je njej primerilo.