Jedro

Sodišče 1. stopnje pri izbiri kazenske sankcije upošteva med drugim tudi dejanske posledice kaznivega dejanja, če se tudi zaradi tega odloči za pogojno obsodbo, je okrožni državni tožilec ne more uspešno izpodbiti s kaznijo zapora, če se ta sklicuje na posledice, ki bi oškodovancu utegnile nastati, če se ne bi takoj ugotovila neresničnost krive ovadbe.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi S. A. spoznan za krivega kaznivega dejanja krive ovadbe po I. odstavku 288. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo štiri mesece zapora ter preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 30.006,00 SIT in povprečnina v znesku 100.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je njeno spremembo ter izrek kazni dveh mesecev zapora namesto pogojne obsodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izbralo primerno kazensko sankcijo opominjevalne narave. Od storitve kaznivega dejanja do izdaje izpodbijane sodbe je minilo več kot tri leta. Obdolženec pa dosedaj še ni bil kaznovan pred sodiščem. Oškodovančeve neprijetnosti, ki so mu oziroma bi mu lahko nastale zaradi obdolženčeve krive ovadbe, so v pritožbi pretirano poudarjene, še zlasti, ker se zgolj hipotetično ocenjuje, kaj vse bi se lahko oškodovancu kot policistu zgodilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odsotnost teh posledic, s čemer soglaša tudi sodišče druge stopnje. Neresničnost obdolženčeve ovadbe je bilo mogoče zlahka in enostavno dokazati. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo samo dejansko nastale posledice storjenega kaznivega dejanja, zaradi česar je izbralo pravilno kazensko sankcijo. Kazen, določena v pogojni obsodbi, in preizkusna doba, sta zato povsem ustrezni.

Ker sodišče druge stopnje tako ni ugotovilo podlage za predlagano spremembo izpodbijane sodbe, pritožbi ni ugodilo.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi neuspeha s pritožbo okrožnega državnega tožilca je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.