Jedro

Občino pri sklepanju pogodb o razpolaganju z nepremičnim premoženjem in pri sklepanju sodne poravnave zavezujejo kogentne določbe ZSPDSL-1. Ker pri obravnavanem razpolaganju niso bile spoštovane določbe navedenega zakona, se sodna poravnava ne dovoli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe četrtega odstavka 306. člena ZPP odločilo, da se predložena sodna poravnava z dne 17. 5. 2022 ne dovoli.

2.Ugotovilo je, da predložena sodna poravnava po vsebini predstavlja neposredno odplačno prodajno pogodbo glede obravnavanih nepremičnin, za katero niso izpolnjeni zakonski pogoji iz drugega odstavka 49. člena ZSPDSLS-1. Nadalje je opozorilo, da bi bila poravnava v vsakem primeru nedopustna, ker se nanaša na razpolaganje z zemljišči, na katerih predlagatelj v tem nepravdnem postopku po ZVEtL-1 zatrjuje in uveljavlja, da so pripadajoče zemljišče k (njegovi) stavbi. To bo predmet materialnopravne presoje v postopku, a je vsakršno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem nedopustno in po zakonu nično.

3.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, naj višje sodišče sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži sklenitev predlagane poravnave. Navaja, da sodišče vodi postopek pristransko in neugodno za predlagatelja, ker postopek traja nedopustno dolgo in ker je v nasprotju s petim odstavkom 306. člena ZPP želelo predlog za sklenitev poravnave odpraviti z dopisom. Ne gre za sklenitev prodajne pogodbe med občino in nasprotnim udeležencem (predlagateljem), temveč za ureditev spornega razmerja. Predlagatelj v tem postopku dokazuje, da je lastnik stavbe. Zemljiškoknjižno stanje pripadajočega zemljišča je že več stoletij neurejeno. Predlagatelj ne kupuje obravnavanega zemljišča, pač pa si s poravnavo kupuje relativno hitro ureditev zemljiškoknjižnega stanja, občina pa ureja sporno stanje nepremičnin (četrti odstavek 31. člena ZPSDSLS-1). Prisilni predpisi ji dovoljujejo, da razpolaga s svojim premoženjem in ne prepovedujejo sklenitve takšne poravnave, kot jo želita skleniti udeleženca v tem postopku. Ne gre za razpolaganje s pripadajočim zemljiščem. Predlagatelj želi skladno z ZNP, ZPP in ZVEtL-1 le urediti zemljiškoknjižno stanje svojih nepremičnin. Ker nasprotni udeleženci temu nasprotujejo, je prišlo do poravnave. Sodišče lahko pripadajoče zemljišče v tem postopku določi znotraj in zunaj parcel, ki so predmet poravnave.

4.Na pritožbo sta skupno odgovorila prvi in tretji nasprotni udeleženec, ki se strinjata s pritožbo. Navajata, da se je zaradi ravnanja sodišča sklenitev poravnave bistveno zavlekla in da bosta morala zato vztrajati vsaj pri revalorizaciji nadomestila, če bo poravnava dovoljena v predlagani obliki.

5.Na pritožbo je odgovorila tudi druga nasprotna udeleženka. Sodna poravnava z odplačno prodajo posameznih zemljišč, ki so vključena v predlog predlagatelja za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ne predstavlja določitve pripadajočega zemljišča, ampak klasično prodajno pogodbo. O predlogu mora celovito vsebinsko odločiti sodišče v okviru tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

7.Nepristranost sodišča je pomembna prvina poštenega sojenja. Pritožbeno sodišče mora zato tudi po uradni dolžnosti paziti na smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP: ali je pri izdaji sodbe oziroma sklepa sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena ZPP), oziroma je bil s sklepom predsednika sodišča izločen (6. točka 70. člena ZPP). Pritožbeno sodišče izključitvenih razlogov ne ugotavlja. Odklonitvenega razloga po 6.točki 70. člena ZPP s pritožbo ni mogoče uveljavljati, če ni bil pred tem na prvi stopnji podan predlog za izločitev sodnika in o tem ni bilo odločeno s sklepom predsednika sodišča. Ker takega sklepa v spisu ni, pritožbeno sodišče ne bo vsebinsko obravnavalo pritožbenih navedb o pristranskosti sodišča.

8.Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti.

9.Sklenitev sodne poravnave je načeloma v dispoziciji strank. Vendar je razpolaganje strank pri sklenitvi sodne poravnave omejeno s prisilnimi predpisi in moralo. Razpolaganj strank, ki so s tem v nasprotju, sodišče ne prizna (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če ugotovi, da gre za nedovoljeno razpolaganje, izda sklep, s katerim ne dovoli sodne poravnave (četrti in peti odstavek 306. člena ZPP).

10.Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje oceni in presoji sodišča prve stopnje, da obravnavana sodna poravnava predstavlja neposredno odplačno razpolaganje z nepremičninami, na katerih predlagatelj v sodnem postopku po ZVEtL-1 uveljavlja pridobitev lastninske pravice po zakonu, in pri katerih je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana prva nasprotna udeleženka, ki je lokalna samoupravna skupnost. Iz poravnave namreč izhaja, da želita predlagatelj in prva nasprotna udeleženka sporno razmerje urediti glede obravnavanih nepremičnin tako, da nasprotna udeleženka prenese na predlagatelja lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah, pri katerih je vpisana kot lastnica, predlagatelj pa ji plača znesek 70.371,60 EUR v roku 15 dni. Predlagatelja nadalje bremenijo tudi vsi stroški prenosa lastninske pravice na nepremičninah in morebitne javne dajatve in drugi davki v zvezi z realizacijo prenosa lastninske pravice.

11.Ne more biti dvoma, da želita udeleženca skleniti dvostransko obvezno vzajemno pogodbo odplačne narave, ki po vsebini vsebuje vse elemente prodajne pogodbe. Drži, da je to načeloma dopustno. V procesni obliki poravnave so lahko vsebovani različni pravni posli, med njimi tudi prodajna pogodba. Prav tako drži, da imajo tudi občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja (7. člen ZLS), vendar le v skladu z zakonom (20. člen ZLS). Za stvarno premoženje v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti se uporablja ZSPDSLS-1, če z drugimi zakoni ni urejeno drugače ali če uporaba tega zakona ni z zakonom izrecno izključena (2. člen ZSPDSLS-1). Ta zakon opredeljuje vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo kot razpolaganje s stvarnim premoženjem (4. točka prvega odstavka 3. člena ZSPDSLS-1). Zmotno je pritožbeno naziranje, da „kupovanje ureditve neurejenega zemljiškoknjižnega stanja“, kot pravni posel vsebinsko opredeljuje pritožnik v pritožbi, predstavlja ureditev pravnega statusa nepremične pred sklenitvijo pravnega posla, kot to opredeljuje četrti odstavek 31. člena ZSPDSLS-1. Priznanje lastninske pravice na premoženju prve nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice premoženja proti plačilu dogovorjenega zneska v višini 70.371,60 EUR pomeni razpolaganje s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti v smislu navedenega zakona oziroma sklenitev neposredne prodajne pogodbe.

12.Predložena sodna poravnava po pravilnih dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne izpolnjuje zakonskih pogojev za razpolaganje s stvarnim premoženjem tožeče stranke po metodi neposredne pogodbe (54. člen ZSPDSLS-1). Jasni, pravilni in popolni razlogi so v točkah 2 do 4 sklepa in jim ni treba ničesar dodati. Pritožba jih z ničemer ne omaje.

13.Prvo nasprotno udeleženko pri sklepanju pogodb o razpolaganju z nepremičnim premoženjem in pri sklepanju poravnave, ki ima procesno obliko sodne poravnave, zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Ob oceni, da pri obravnavanem razpolaganju niso bile spoštovane določbe navedenega zakona, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli. Tako stališče je že zavzeto tudi v sodni praksi.

14.Vsakršno samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem je v nasprotju z zakonom. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da poravnave ni mogoče dovoliti tudi iz tega razloga.

15.Pritožba ni utemeljena. Sklep je pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo in zavrnilo pritožbo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

Zveza:

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Ur. l. RS, št. 11 /18 s spremembami.

3Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 39/2017.

4Zakon o lokalni samoupravi, Ur. l. št. 72/93 s spremembami.

5Zakon o nepravdnem postopku.

6Primerjaj: Sklep VS RS Cp 29/2022 z dne 22. 2. 2023 in sklep VSL I Cp 443/2022 z dne 8. 7. 2022.

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.