Jedro

Zavezanka za plačilo sodne takse je na podlagi drugega odstavka 3. člena ZST-1 po tarifni številki 2311 ZST-1 toženka, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom uspel v celoti, toženka pa s svojim pobotnim ugovorom ni uspela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor toženke zoper plačilni nalog z dne 2. 10. 2025 (pravilno: 6. 10. 2025) kot neutemeljen zavrnilo.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v tarifnem delu ločuje med individualnimi delovnimi spori nepremoženjske narave in individualnimi delovnimi spori premoženjske narave. V drugem odstavku 3. člena ZST-1 ne piše, da bi veljal za individualne delovne spore premoženjske narave, kar pomeni, da za individualne delovne spore premoženjske narave določba ne velja. Potrebno je šteti, da se taksa, ki jo delavec ne plača, plača ob vročitvi pravnomočne odločbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo materialno pravo. Jasno je obrazložilo, da je sodišče prve stopnje v sodbi Pd 272/2023 z dne 19. 9. 2025 kot zavezanko za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 3. člena ZST-1 po tarifni številki 2311 ZST-1 določilo toženko, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom uspel v celoti, toženka pa s svojim pobotnim ugovorom ni uspela. Glede časa nastanka taksne obveznosti pa je pravilno štelo, da ta nastane na podlagi 4. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne šele ob vročitvi pravnomočne odločbe kot zmotno vztraja toženka. Za razliko od tarifnega dela ZST-1 navedeni določbi ne predpisujeta različnih režimov za spore premoženjske in spore nepremoženjske narave, drugačno pritožbeno zavzemanje je tako neutemeljeno.

6.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej tudi: N. Galun, Novosti glede sodnih taks pri individualnih delovnih sporih, Pravna praksa št. 4, 2022.