Jedro

Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti št. ... z dne 12. 7. 2007, ki jo je tožena stranka podala tožnici (1. točka); da se ugotovi, da je tožnica pri toženi stranki še vedno zaposlena v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. ..., ki datira z dne 20. 1. 2006, z vsemi pravicami iz dela in po delu (2. točka); da je tožena stranka dolžna tožnico nemudoma pozvati nazaj na delo in naloge v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. ..., ki datira z dne 20. 1. 2006 z vsemi pravicami iz dela in po delu, v 15 dneh, da ne bo izvršbe (3. točka); da je tožena stranka dolžna tožnici v njeno delovno knjigo vpisati vso manjkajočo delovno dobo ter ji za vso časovno obdobje od prenehanja delovnega razmerja do ponovne integracije v delovni proces obračunati njene mesečne bruto plače, od njih odvesti vse ustrezne davke in prispevke iz naslova pokojninskega, invalidskega, socialnega ter zdravstvenega zavarovanja pri pristojni regionalni skupnosti ter ji zatem izplačati njene pripadajoče mesečne neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti teh mesečnih plač v izplačilo, pa vse do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe (4. točka) ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške na TRR njenega pooblaščenca odvetnika A.A., pri A.B. d.d., Vzhodna Slovenija, Podružnica ... s št. ..., po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka; I. in II. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se iz razloga po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da je po končani obravnavi v postopku pred sodiščem prve stopnje izvedela za nova dejstva, ki so pravnoodločilna za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sočasno s pritožnico je bil na oddelku za razredni pouk na področju didaktike športne vzgoje zaposlen A.C.. Tožnici, zaradi prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delovnopravni status navedenega, iz razloga varovanja njegovih osebnih podatkov, ni bil znan. Šele sedaj je izvedela, da je navedeni prav tako prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogojev (ker še ni opravil magisterija), vendar pa je tožena stranka do pričetka leta 2008 počakala, da je A.C. magisterij opravil in s tem ponovno pridobil možnost za imenovanje v visokošolski naziv. Za to dejstvo je tožnica izvedela šele po izdaji izpodbijane sodbe, zato ga uveljavlja šele v pritožbenem postopku. To dejstvo ji ni bilo znano tudi zaradi dislokacije od sedeža tožene stranke. Tožnici tožena stranka kljub prošnji ni odobrila dodatnega roka, v katerem bi magistrirala. Z opisanim ravnanjem je tožena stranka tožnico neenako obravnavala, s čimer je kršila ustavno načelo enakosti pred zakonom. Navedeno dejstvo kaže na to, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 12. 7. 2012, ki jo je tožena stranka podala tožnici.

Sodišče prve stopnje je o tej zadevi že odločilo. S sodbo opr. št. Pd 388/2007 z dne 16. 5. 2008 je tožničinemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Pritožbeno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 1059/2008 z dne 15. 7. 2009 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Po vloženi reviziji s strani tožene stranke je Vrhovno sodišče RS s sklepom, opr. št. VIII Ips 405/2009 z dne 23. 11. 2010 reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je v novem sojenju odločilo s sedaj izpodbijano sodbo. Tokrat je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijski in reparacijski zahtevek zavrnilo. Po izvedenem dokaznem postopku je namreč zaključilo, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v predpisani vsebini in obliki, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen razlog za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila ta podana v skladu z določbama drugega odstavka 81. člena in drugega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče se z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje strinja in jih zato ne ponavlja, v zvezi s pritožbenimi navajanji pa še dodaja: Tožnica v pritožbi navaja, da je po zaključenem postopku pred sodiščem prve stopnje izvedela za nova dejstva, ki bi po njenem mnenju bistveno vplivala na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bi bila sodišču prve stopnje znana.

Na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma priložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Tožnica v pritožbi kot razlog za to, da nove trditve uveljavlja šele v pritožbenem postopku navaja, da ji podatki niso bili znani zaradi varovanje osebnih podatkov A.C. in oddaljenosti od sedeža tožene stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da to niso opravičljivi razlogi v smislu navedenega določila 337. člena ZPP, tudi sicer pa novo zatrjevane okoliščine, za ta spor niso pravno odločilne.

Že v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje je tožnica navajala, da je bila praksa tožene stranke v postopkih habilitacije različna in da ji kljub njeni prošnji, iz njej neznanih razlogov, tožena stranka ni podaljšala roka za pridobitev znanstvenega naziva, kar je prakticirala v ostalih primerih (glej zapisnik naroka z dne 20. 4. 2011). V pritožbi je tako podane navedbe dopolnila s tem, da je poimensko izpostavila sodelavca in navedla, da je A.C., sicer prav tako kot ona prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker še ni imel opravljenega magisterija, vendar pa naj bi po njenih informacijah tožena stranka navedenega drugače obravnavala kot njo, saj je počakala, da je magisterij opravil in s tem ponovno pridobil možnost za imenovanje v visokošolski naziv. Z ozirom na navedeno tožnica meni, da je bila s strani tožene stranke neenako obravnavana.

Te okoliščine, tudi če bi bile podane, po oceni pritožbenega sodišča ne morejo bistveno vplivati na izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica namreč v pritožbi sama navaja, da je bila tudi navedenemu odpovedana pogodba o zaposlitvi iz istega razloga kot njej. Potrebno pa je tudi upoštevati, da zakonitost postopanja tožene stranke v habilitacijskem postopku ni predmet sodne presoje v tem individualnem delovnem sporu.

Ker tožnica ne navaja drugih relevantnih pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le še v okviru pooblastil iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni storilo, prav tako pa je na podano dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). O pritožbenih stroških tožene stranke pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih ta v odgovoru na pritožbo ni zaznamovala.