Jedro

Pogoj za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča je, da je lastniku objekta omogočena priključitev na določeno vrsto komunalne opreme, kar mu prej ni bilo omogočeno, ker ta ni bila zgrajena, sama izvedba priključkov neposredno do objekta pa na odmero komunalnega prispevka ne vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnici naložil plačilo komunalnega prispevka v naselju ..., na zemljišču parc. št. 893/2 k. o. ... za priključitev objekta na javno kanalizacijo v skupnem znesku 232,03 EUR, določil način in rok plačil ter odločil o stroških postopka. V obrazložitvi odločbe navaja, da je občinska uprava postopek v tej zadevi uvedla po uradni dolžnosti. Nadalje navaja, da se obravnavano zemljišče po določbah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče št. 7/2015, v nadaljevanju OPN) nahaja na območju urejanja prostora Občine Moravče in da je komunalni prispevek odmerjen na podlagi cene opremljanja zemljišča za gradnjo, kot jih določa 7. člen Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče št. 6/2015, v nadaljevanju Odlok o programu), ter podatkov o neto tlorisni površini objekta, pridobljenih iz evidenc Geodetske uprave RS.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa in njeno zahtevo za povračilo stroškov postopka. V obrazložitvi navaja, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna in da se je tožnica dolžna priključiti na kanalizacijo. Sklicuje se na zakonske in podzakonske predpise, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, ter navaja, da je tožnica lastnica objekta, ki se mora na novo priključiti na objekte in omrežja komunalne infrastrukture. Navaja še, da je izračun komunalnega prispevka skladen z 9. členom Odloka o programu in da je v izpodbijani odločbi obrazložen.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da njen objekt ni priključen na javno kanalizacijo. Sklicuje se na določbo 44. člena Odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče št. 5/2009, v nadaljevanju Odlok o odpadnih vodah), po katerem se sme priključiti na javno kanalizacijo le s soglasjem upravljavca. Stanje na zemljišču naj bi bilo nespremenjeno vsaj od 21. 5. 2009. Vsa leta naj bi plačevala praznjenje greznice. Trdi, da ji tožena stranka ni nikoli izdala odločbe, po kateri bi se morala priključiti na javno kanalizacijo, in da ji je bilo ves čas znano, da tožeča stranka uporablja greznico in plačuje stroške odvoza. Javno kanalizacijsko podjetje naj bi jo 4. 9. 2014 pozvalo k vložitvi vloge za izdajo soglasja, za kar pa nima interesa, saj naj bi šlo za finančno breme, ki bi ogrozilo njeno preživljanje. Šestmesečni rok, v katerem naj bi javno kanalizacijsko podjetje uredilo vse potrebno za priključitev, naj bi že potekel. Navaja še, da je Odlok o odpadnih vodah prenehal veljati 15. 10. 2015, ko je začel veljati Odlok o programu, ki pa ne določa obveznega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, niti obveznosti uporabnika, da zaprosi za priključitev. Tožena stranka naj bi kljub temu po uradni dolžnosti izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pojasnila pogoje za uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Meni, da sta napačni stališči, da je zavezanka po 13. členu Odloka o programu in da ni pomembno, ali je priključena na komunalno omrežje. Neutemeljeno naj bi bilo tudi sklicevanje tožene stranke na določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in podzakonske predpise, saj se tožnica ni priključila na javno omrežje, niti tega ni dolžna storiti. Stališče tožene stranke naj bi imelo naravo kaznovanja, prispevek pa naravo globe. Trdi tudi, da ni bila seznanjena s tem, da se vodi postopek po uradni dolžnosti in zato ni imela nobene možnosti, da se v postopku izjavi in s tem preveri dejansko stanje.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja stališča iz drugostopenjske odločbe. Dodaja še, da mora lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, sam zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Navaja še, da je v skladu z 2. točko prvega odstavka 144. člena ZUP stanje zadeve ugotovila na podlagi uradnih podatkov, zato ji ni bilo treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic in koristi. Uporabljenim podatkom o tlorisni površini stavbe in drugim podatkom, pomembnim za izdajo določbe, pa tožnica tudi v tožbi ni oporekala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt. Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec (80. člen ZPNačrt) plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt).

7. Četrti odstavek 79. člena ZPNačrt določa, da je s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja.

8. Občina lahko komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt), kar pomeni, da se na tem območju zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se ne odmerja le za potrebe gradnje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), temveč tudi zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). To izhaja tudi iz 80. člena ZPNačrt, po katerem zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ni le investitor, temveč tudi lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo.

9. ZPNačrt izrecno ne določa, kaj pomeni izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, vendar iz prej navedenih prvega odstavka 76. člena in 80. člena ZPNačrt izhaja, da gre za možnost, da se objekt "na novo" priključi na vrsto komunalne opreme, na katero doslej ni bil priključen.

10. Pogoj za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča torej je, da je lastniku objekta omogočena priključitev na določeno vrsto komunalne opreme, kar mu prej ni bilo omogočeno, ker ta ni bila zgrajena, sama izvedba priključkov neposredno do objekta pa na odmero komunalnega prispevka ne vpliva.

11. Tožnica v postopku ni oporekala ugotovitvi, da njena nepremičnina z objektom stoji na območju komunalnega urejanja oziroma da na tem območju komunalna oprema ni zgrajena. Ker pa po povedanem za odmero komunalnega prispevka zadostuje možnost, da se zavezanec priključi na komunalno opremo, za odločitev o zakonitosti izpodbijane odločbe niso pomembni tožničini ugovori o tem, da na komunalno opremo ni priključena in da ji ni bila izdana odločba, ki bi ji nalagala priključitev. Enako velja za tožničine navedbe o postopanju občinskega komunalnega podjetja ter o tem, da je ves čas naročala in plačevala praznjenje greznice, saj to ni stvar tega postopka. ZPNačrt namreč ne določa roka za izdajo odločbe v primerih, kot je obravnavani, ko se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

12. Tudi tožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave in s tem o bistveni kršitvi pravil postopka ni utemeljen. Po 2. točki prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ lahko o zadevi odloči po skrajšanem postopku, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke. Podatki o površini parcele in stavbe, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, so razvidni iz javnih uradnih evidenc. Ker je prvostopenjski organ pri odmeri komunalnega prispevka lahko upošteval te podatke, v obravnavanem primeru dejstvo, da pred izdajo odločbe tožnice ni seznanil z njimi, še ne pomeni, da je bila tožnici v upravnem postopku kršena pravica do izjave. Tožnica je imela možnost vložiti pritožbo, kar je tudi storila. Ne v pritožbi zoper izpodbijano odločbo ne v tožbi pa ni oporekala podatkom, ki so bili podlaga za odmero komunalnega prispevka (površina in namembnost objekta), niti ni trdila, da objekt ne leži na območju, ki bi bilo komunalno opremljeno. Trdila je le, da njen objekt na javno kanalizacijo ni priključen in da se nanjo ni dolžna priključiti, za kar pa ji je bilo že v odločbi drugostopenjskega organa pravilno pojasnjeno, da za odločitev ni bistveno.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.