Jedro

Tožnik (javni uslužbenec) je s tožbo zahteval izplačilo dodatka za povečan obseg dela v skladu s sklepi tožene stranke. Četudi je v ZJU predpisan poseben postopek (sodnega) varstva pravic iz delovnega razmerja, je tožba dopustna, saj lahko delavec (javni uslužbenec) denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem po četrtem odstavku 204. člena ZDR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 30,60 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da zahtevek tožnika ni denarni zahtevek, za katerega ni potrebno predhodno uveljavljati varstva pravic pri toženi stranki, pač pa zahtevek, ki je predhodno vezan na varstvo pravic pri toženi stranki, kot to določata 24. in 25. člen Zakona o javnih uslužbencih. Tožnik ima po sklepu tožene stranke priznan dodatek za povečan obseg dela za čas od 1. 1. 2008 do 31. 3. 2008 največ do 50 % osnovne plače. Do konca aprila 2008 je bil tožniku priznan dodatek v višini 50 % osnovne plače, v mesecu maju in juniju pa mu je dodatek znižala na 30 % osnovne plače. Tožena stranka je pripravila poročilo o opravljenem dodatnem delu za tožnika za maj in junij 2008, iz poročila ni razviden obseg dodatno opravljenih del tožnika, niti utemeljitev, na kakšni podlagi je bilo opravljeno zmanjšanje dodatka. Tožena stranka za izplačilo dodatka tožniku ni izdajala mesečnih sklepov, pač pa mu je dodatek izplačevala na podlagi izdelanega poročila o opravljenem dodatnem delu. Ker je bilo poročilo za vtoževana meseca enako kot za pretekle mesece, je lahko tožnik vložil tožbo neposredno na sodišče, saj njegova terjatev predstavlja čisti denarni zahtevek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št.26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je tožbo z dne 3. 2. 2009 zavrglo. Postavilo se je na stališče, da ne gre za denarno terjatev, in ker tožnik ni postopal v skladu z določbo 24. in 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) nima pravice do sodnega varstva.

Tožnik je uveljavljal plačilo dodatka za povečan obseg dela v skladu z Uredbo o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela (Ur. l. RS, št. 48/2006 in naslednji), za meseca maj 2008 in junij 2008. Dodatek za povečan obseg dela je bil tožniku določen v sklepih tožene stranke, da se mu za čas od 1. 1. 2008 do 31. 3. 2008 ter za čas od 1. 4. 2008 do 30. 6. 2008 določi dodatek v višini največ 50 % osnovne plače na mesec. Iz sklepov izhaja da se tožniku mesečno na podlagi poročila vodje projektov predsedovanja za dejansko opravljeno delo na delovnem mestu določi višina plačila za povečan obseg dela. Na podlagi poročila o opravljenem delu se tožniku dodatek za maj 2008 ni izplačal, za junij pa se mu je odstotek dodatka zmanjšal iz 50 % na 30 %. Tožnik je 19. 12. 2008 podal zahtevek pri toženi stranki na izplačilo dodatka, nato pa je vložil tožbo na sodišče. ZJU v 24. in 25. členu ter 33. in 39. členu ne ureja primerov uveljavljanja denarnih terjatev iz delovnega razmerja. Tožnik je v obravnavanem primeru zahteval izplačilo dodatka za povečani obseg dela v skladu s sklepi tožene stranke. Takšno denarno terjatev lahko delavec ob upoštevanju 1. odstavka 5. člena ZJU uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določbo 4. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožnik je postavil zahtevek za izplačilo dodatka za povečan obsega dela, kar predstavlja zahtevek za uveljavljanje denarne terjatve. Zato je dopustno direktno sodno varstvo. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da povečan obseg dela brez predhodne izdaje sklepov predstavlja čisti denarni zahtevek, ki ga je tožnik lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da bo o zadevi odločilo po vsebini (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni zaznamoval.