Jedro

Ker je bil kazenski postopek proti obdolženca ustavljen zaradi poravnave, ki jo je obdolženec sklenil z zasebnima tožilcema, v njej pa je bilo določeno, da stranke nosijo vsak svoje stroške, sta zasebna tožilca dolžna plačati povprečnino.

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebnih tožilcev L. G. in K. G. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Š..., po določilih III. odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s členom 429 ZKP ustavila kazenski postopek proti obdolženemu K. G. zaradi kaznivih dejanj razžalitve po I. odstavku 169. člena KZ, katerih storitev sta mu v po pooblaščencu vloženih zasebnih tožbah očitala zasebna tožilca L. in K. G. Nadalje je bilo odločeno, da morata, po določilih III. odstavka 96. člena ZKP zasebna tožilca nerazdelno plačati stroške postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP in sicer povprečnino v znesku 300,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

Proti temu sklepu se je pritožil pooblaščenec zasebnih tožilcev in sicer v njegovi odločbi o naložitvi plačila povprečnine. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in odloči, da zasebna tožilca nista dolžna plačati povprečnine oziroma ga v tem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih III. odstavka 96. člena ZKP mora zasebni tožilec, razen v primerih kot so tam navedeni povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 92. člena ZKP tudi v primeru, če je bil kazenski postopek voden proti obdolžencu s sklepom ustavljen. Če je zasebnih tožilcev več, plačajo stroške vsi nerazdelno.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ustavilo kazenski postopek proti obdolženemu K. G. zaradi kaznivih dejanj razžalitve po I. odstavku 169. člena KZ po zasebnih tožbah zasebnih zasebnih tožilcev L. in K. G. iz razloga, ker sta slednja proti obdolžencu umaknila zasebni tožbi, kot to izhaja iz zapisnika o sodni poravnavi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. D 384/2006 z dne 2.4.2007, čemur pritožnik ne oporeka. Gre torej za primer, ko je v zakonu jasno določeno, da sta zasebna tožilca dolžna povrniti stroške kazenskega postopka, torej izdatke, ki so nastali v kazenskem postopku ali zaradi njega (I. odstavek člena 92 ZKP). Plačila teh bi se zasebna tožilca lahko izognila le, če bi se z obdolžencem poravnala o njihovem plačilu, kar pa ni bilo storjeno, saj iz navedene poravnave (listna številka 4) izhaja, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stroške nastale v zvezi z vložitvijo zasebnih tožb pa sta povzročila zasebna tožilca. Ni namreč res, da ti niso nastali, saj je sodišče prve stopnje v tej kazenski zadevi poslovalo, že z vpisom zadeve in odprtjem kazenskih spisov ter njuno združitvijo, kot tudi z izdajo sedaj izpodbijanega sklepa. Gre torej za stroške, kateri so nastali v zvezi s sproženim kazenskim postopkom in prav nobene zakonske podlage ni, da teh zasebna tožilca ne bi plačala, tudi v primerjavi z drugimi zakoni, na kar se sklicuje pritožnik. Te stroške predstavlja povprečnina, odmerjena v primerno visokem znesku, zato sta ga zasebna tožilca dolžna plačati nerazdelno.

Zaradi povedanega pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.