Jedro

Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je vsebinsko povezan oziroma združen s posledičnim vpisom lastninske pravice v korist predlagatelja, kadar so zanj izpolnjeni pogoji. Brez odločitve o vpisu lastninske pravice ni mogoče odločati le o vzpostavitvi (ene od manjkajočih) listin pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja z dne 9.4.1980) in za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini 8.E. .........., stanovanjska raba, vpisani pri vl. št. 1720/8 k.o. X, v korist predlagatelja.

Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je potem, ko je bila njegova prva odločitev v obravnavani stvari razveljavljena s sklepom tukajšnjega sodišča I Cp 3332/2008 z dne 24.9.2008, ponovno odločalo o predlogu predlagatelja za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine: pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja z dne 9.4.1980, sklenjeni v obliki zasebne listine med G. kot prodajalcem in M. V. kot kupko ter v zvezi s tem o njegovem nadaljnjem predlogu za vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist pri vl. št. 1720/8 k.o. X, ki sestoji iz nepremičnine 8.E, stanovanjska raba, v izmeri 40,17 m2 v tretji etaži v stavbi na naslovu......

Z izpodbijanim sklepom je ponovno dovolilo vzpostavitev zgoraj navedene zemljiškoknjižne listine ter pri navedeni nepremičnini dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Svojo odločitev je oprlo na 1. odstavek 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in 1. odstavek 190. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), ker je ocenilo, da manjkajočo listino med vknjiženim upravičencem in nadaljnjimi kupci stanovanja nadomešča 1. odstavek 190. člena SZ-1. Proti sklepu se pritožuje K. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga za vknjižbo lastninske pravice. Navaja, da prvo sodišče ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča. Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ponovno napačno odločilo. Pritožnik oziroma njegova pravna prednica MKZ, je še vedno zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 127/8 stanovanjska raba, 242 m2 in parc. št. 127/50, stanovanjska raba 400 m2, k.o. X, to je zemljišča, na katerih sta zgrajeni večstanovanjski stavbi ... in .... Prvo sodišče neutemeljeno uporablja 8. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Lastninska pravica se mora presojati glede na obstoječo lastnino na parc. št. 127/8 in 127/50 k.o. X, ki pripada pritožniku. Izpodbijani sklep je nedopusten, ker ni izkazano pravno nasledstvo in ne obstojijo listine, ki bi dopuščale pravni prenos lastninske pravice na konkretnih nepremičninah v korist novih solastnikov brez sodelovanja pritožnika.

Predlagatelj je na vročeno pritožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ponovno opozarja na pravna izhodišča, ki jih je treba upoštevati v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in ki jih je v ponovljenem postopku prvo sodišče uporabilo napačno. Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničena oziroma izgubila (1. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1). Šele, če sta izpolnjena ta dva pogoja in če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka, s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine hkrati dovoli tudi vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (3. odstavek 241. člena ZZK-1). Še prej pa mora ugotoviti, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1). To pa so vsi pogoji za dovolitev vpisa, določeni v 1. odstavku 148. člena ZZK-1, razen, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, predložena v izvirniku z notarsko overjenim podpisom izstavitelja. Sicer pa se po splošnih pogojih vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa navedeni zakon. Ob upoštevanju 150. člena ZZK-1 pa je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis, vendar le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo opravil vpis, ali če sodno odločbo oziroma odločbo drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (1. odstavek 150. člena ZZK-1). Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.

Predmet obravnavanega postopka je vzpostavitev zemljiškoknjižne listine v zvezi z vpisom lastninske pravice v korist predlagatelja na stanovanju 8.E izmere 40,17 m2, ki je vpisano v vl. št. 1720/8 k.o. X. Prvo sodišče je ugotovilo, da je pri navedeni nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist MKZ, kar izhaja tudi iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska, v katerega je po uradni dolžnosti vpogledalo pritožbeno sodišče. Iz nadaljnjih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da se navedeno stanovanje nahaja v večstanovanjski stavbi 8.ES, ......, ki je sedaj že vpisana v vl. št. 1720 k.o. X in da navedena stavba stoji na parcelah št. 127/8 in 127/50, vpisanih pri vl. št. 1718 k.o. X. Ugotovitev prvega sodišča, da je tako pri večstanovanjski stavbi 8.ES, ......, vl. št. 1720, kot pri zemljišču, na katerem večstanovanjska stavba stoji (parc. št. 127/8 in 127/50, vl. št. 1718 k.o. X), že vpisana lastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov podvložkov od št. 1720/1 do 1719/24 (torej tudi v korist lastnika vl. št. 1720;-za večstanovanjsko stavbo), oziroma v korist vsakokratnih lastnikov podvložkov 1719/1 do 1720/24 (tudi v korist vsakokratnega lastnika podvložka 1720/8, ...... v ustreznih deležih; – za zemljišče, na katerem stavba stoji), je sicer točna. Potrjujejo jo podatki zemljiške knjige, v katere je vpogledalo pritožbeno sodišče. Ne drži torej pritožbena navedba, da je pri zemljiščih parc. št. 127/8 in 127/50 k.o. X še vedno kot lastnica vpisana MKZ, kot zmotno meni pritožnik. Če se ta z navedenim vpisom ne strinja, ga bo moral izpodbijati s posebno tožbo, ne pa v okviru tega postopka. Vpisi pravic na zemljišču in večstanovanjski stavbi v zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine namreč niso predmet tega postopka. Etažna lastnina je že vzpostavljena in vpisana v zemljiški knjigi. To pa pomeni, da so za ta postopek irelevantne tudi vse ugotovitve prvega sodišča o lastniškem stanju na zemljišču in večstanovanjski stavbi, sklicevanje na 190. člen SZ-1 pri zahtevanem vpisu lastninske pravice v korist predlagatelja na posameznem delu stavbe pa materialnopravno zmotno.

Kot je bilo že povedano, je predmet tega postopka vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot osnove za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju kot posameznem delu stavbe v večstanovanjski stavbi, za katero je etažna lastnina že vknjižena. Pri obravnavanem posameznem delu stavbe je po podatkih zemljiške knjige in ugotovitvah prvega sodišča kot njegov lastnik še vedno vknjižen pravni prednik pritožnice in ne pravni prednik predlagatelja (G.). Poleg manjkajočega izvirnika kupne pogodbe med G. in naslednjo predlagateljevo pravno prednico M.V., z dne 9.4.1980, katere vzpostavitev uveljavlja predlagatelj v tem postopku, bi moral predložiti tudi ustrezno listino med MKZ. in G., in sicer bodisi v obliki zasebne listine, če pa te ni, bi jo moral izposlovati v posebni pravdi. Če bi v pravdi uspel, bi bil vpis proti pritožniku ob pomanjkanju ustrezne zasebne listine dovoljen na podlagi ustrezne sodne odločbe (2. alineja 1. odstavka 150. člena ZZK-1). Omenjene sodne odločbe pa v konkretnem primeru ne more nadomestiti za ta primer s strani prvega sodišča napačno uporabljena določba zakona, ki se nanaša na ugotavljanje solastninske pravice etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na (funkcionalnem) zemljišču, ki pripada večstanovanjski stavbi.

Tako je treba pritrditi pritožbi, da v obravnavanem primeru ni izkazano pravno nasledstvo v smislu 9. člena ZZK-1 in 2. odstavka 150. člena istega zakona. S tem za predlagano vknjižbo ni materialnopravnih pogojev in je treba predlog predlagatelja v celoti zavrniti. Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je namreč vsebinsko povezan oziroma združen s posledičnim vpisom lastninske pravice v korist predlagatelja, kadar so zanj izpolnjeni pogoji. Brez odločitve o vpisu lastninske pravice ni mogoče odločiti le o vzpostavitvi (ene od manjkajočih) listin, pri večkratnih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo. Sklep sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljev (3. točka 161. člena ZZK-1 v zvezi s 4. odstavkom 241. člena ZZK-1 in 151. člena istega zakona). Hkrati je dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.