Jedro

S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o zadevi 8 Pg ..., zato je tožbo zavrglo in razveljavilo opravljena dejanja.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da ni prejela sporazuma o sodelovanju z dne 6.3.1997, na podlagi katere je sodišče sprejelo svojo odločitev, s čimer je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj se tožeča stranka o njem ni mogla izjasniti. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati navedbetožene stranke iz katerih izhaja, da je pogodbeni odnos iz sklenjene pogodbe o konsignaciji prenehal dne 22.1.1999. Iz narave predmetnega spora izhaja, da ne gre za spor iz medsebojnega poslovnega razmerja pravdnih strank, pač pa gre za zlorabo akceptnega naloga. Naročilno razmerje na podlagi, katerega je bil le-ta izdan je odpadlo, zato tožeča stranka zahteva njegovo vrnitev po določbah 4. odst. 210. člena ZOR. Ta zahtevek pa nima ničesar skupnega s konsignacijsko pogodbo, zaradi česar ne morejo veljati njene določbe glede arbitraže. Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od očitanih kršitev. Iz spisa je razvidno, da je bila tožeča stranka tista, ki je predložila sporazum o sodelovanju z dne 6.3.1997 (A2), saj ga je priložila skupaj s tožbo. Zato ne drži pritožbena trditev, da tožeči stranki ni bila dana možnost, da bi se o tem dokazu, na katerega je oprlo sodišče svojo odločitev izrekla. S tem pa ni prišlo do očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da predmetni spor izhaja iz sporazuma o sodelovanju z dne 6.3.1997. Na podlagi te pogodbe je tožeča stranka prevzela določene denarne obveznosti. Pri tem se je izrecno zavezala te obveznosti zavarovati z izročitvijo akceptnega naloga toženi stranki (XI. točka). Po navedbah same tožeče stranke je bil toženi stranki izročen akceptni nalog, katerega vračilo zahteva s tožbo, prav zaradi izpolnitve zgoraj navedene obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za odločanje o tem sporu ni stvarno pristojno (1. odst. 461. člena ZPP).

Z istim sporazumom sta se stranki namreč dogovorili, da bo za odločanje o sporih pristojna Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici R Slovenije (XII. točka). S to pogodbeno določbo sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov tudi bodočih, ki utegnejo nastati iz pravnih razmerij, ki so opredeljeni v sporazumu. To pa so tudi spori v zvezi s pravnimi razmerji, ki nastanejo zaradi prenehanja sporazuma. Zato so pritožbene trditve, da je prišlo do prenehanja sporazuma neodločilne. Tožena stranka je izrecno v odgovoru na tožbo podala ugovor sodne nepristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tožbo zavrglo (1. odst. 464. člena ZPP).

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. členom ZPP).

V postopku s pritožbo zoper sklep se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo (366. člen ZPP). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka nosi sama stroške odgovora na pritožbo, saj niso bili potrebni (1. odst. 155. člena ZPP).