Jedro

V obravnavanem primeru je zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku, saj je predmet spora vprašanje, ali ima tožnik skladno s prvim odstavkom 181. člena ZDT-1 pravni interes za vpogled v tožilski spis. Po presoji sodišča tozadevnega spornega razmerja ni mogoče (zgolj) začasno urediti, saj ob ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe v primeru neuspeha s tožbo vzpostavitev pravnega stanja, kakršno je (bilo) pred vpogledom v spis, že po naravi stvari ne bi bila več mogoča.

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT) je s sklepom opr. št. Kt/22030/2019/SU/su z dne 9. 9. 2024 (zapisanim v obliki dopisa oziroma obvestila) odločilo, da se predlogu tožnika za vpogled in kopiranje spisa Kt/22030/2019, vloženega dne 21. 7. 2024 in dopolnjenega dne 27. 8. 2024, ne dovoli.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (obvestila) izhaja, da je SDT v okviru kazenske zadeve Kt/22030/2019 preiskovalo domnevno opustitev dolžnega ravnanja pri preiskovanju kaznivega dejanja v lokalu ... na ... v ... dne 1. 11. 2019 s strani takratnega komandirja PP ... A. A. in pomočnika komandirja B. B. V navedeni zadevi se niso izvajali prikriti preiskovalni ukrepi, prav tako pa se v spisu tudi ne nahajajo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru iz januarja 2012 o tožnikovi prisilni hospitalizaciji in listine v zvezi s tožnikovim delom policista na Policijski postaji (PP) Metlika iz leta 2011, zato tožnik za vpogled v ta spis ne izkazuje pravnega interesa, kot mu je bilo sicer že pojasnjeno tudi v predhodnih dopisih.

3.Zoper navedeni sklep je tožnik dne 2. 10. 2024 vložil tožbo v upravnem sporu iz razloga absolutno bistvene kršitve pravil postopka ter grobe kršitve njegovih osnovnih človekovih pravic. Navaja, da so v izpodbijanem upravnem aktu navedeni lažni podatki o ugotovljenem dejanskem stanju državnotožilskega spisa in je zato v nasprotju z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Meni, da je tožena stranka namerno zanikala obstoj listin iz leta 2011, s čimer vse se mu onemogoča učinkovito pravno varstvo. Pojasnjuje, da ima pravni interes za vpogled v spis Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019) iz razloga, ker je bil v zadevi neposredno udeležen kot prijavitelj, osumljenec in oškodovanec. Priloge spisa, ki se nanašajo na njegova domnevna ravnanja v letu 2011, so namreč predstavljale podlago za podajo pobude za uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov "tajno opazovanje" na podlagi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zaradi domnevnih utemeljenih razlogov za sum, da je tožnik zlorabil uradni položaj po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v letu 2019 v primeru napada na LGBT skupnost v lokalu ...

4.V nadaljevanju tožbe tožnik podrobno pojasnjuje okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje, da je žrtev konstrukta s strani določenih sodelavcev in SDT, v posledici česar je prišlo do trajnih posledic na njegovem duševnem zdravju. Listine iz navedenega tožilskega spisa tako potrebuje za učinkovito zaščito svojih pravnih interesov iz delovnega razmerja, iz naslova varstva osebnostnih pravic in iz naslova obravnave pred zdravstvenimi institucijami. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep (obvestilo) spremeni tako, da se mu dovoli vpogled in kopiranje dela spisa SDT št. Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019) in da odloči o povzročeni škodi s strani tožene stranke v višini 95.000,00 EUR, podredno pa, da se izpodbijani sklep (obvestilo) odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Tožena stranka je dne 12. 11. 2024 podala odgovor na tožbo, v katerem je prerekala tožbene navedbe in se zavzemala na zavrnitev tožbe, v nadaljevanju postopka pa sta tožnik in tožena stranka podala vsak še po eno pripravljalno vlogo.

6.V drugi pripravljalni vlogi z dne 14. 4. 2025 je tožnik podal predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer za vpogled v spis - prilog iz leta 2011.

7.Tožena stranka se je v drugi pripravljalni vlogi oziroma odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe sklicevala na vse že doslej podane navedbe. Vztrajala je pri stališču, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vpogled v spis Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019), saj v navedeni kazenski zadevi nima statusa oškodovanca, zato meni, da je odločitev pravilna in zakonita. Predlaga tudi, da se tožniku naložijo stroški predmetnega postopka.

8.Tožnik je dne 5. 5. 2025 podal še eno (tretjo) pripravljalno vlogo, v kateri je dodatno pojasnil, da ima dne 19. 5. 2025 pregled na Ambulanti medicine dela ... (kar izkazuje s predlogom za usmerjeni zdravstveni pregled z dne 5. 5. 2025), kjer se bo odločalo, ali bo njegov delodajalec želel odvzem policijskih pooblastil. Navedeno pomeni, da bo njegova zdravnica podala predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, kjer pa bo prejel izključno III. kategorijo invalidnosti, saj delodajalcu brez dokumentacije v tej fazi ne bo mogel dokazati, da je do okvare duševnega zdravja prišlo zaradi ravnanj posameznikov na strani delodajalca. Če bo sodišče sledilo samo navedbam tožene stranke, bo tako prišlo do nepopravljive škode zanj, saj je naprošena dokumentacija ključna, da mu bo lahko priznana ustrezna invalidska kategorija. Hkrati bi tožnik lahko od delodajalca zahteval, da na podlagi določb Obligacijskega zakonika prične s postopki v smeri poprave vseh krivic, storjenih na njegovo škodo. Predlaga, da sodišče vpogleda v medicinsko dokumentacijo, ki jo je že predložil v postopku upravnega spora, vodenim pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I U 326/2022.

9.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

10.Izdajo začasne odredbe v upravnem sporu ureja 32. člen Zakon o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče na tožnikov predlog izvršitev izpodbijanega akta odloži do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1, t. i. odložitvena začasna odredba). Poleg odložitve izvršitve izpodbijanega akta do pravnomočne odločbe lahko tožeča stranka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1, t. i. ureditvena začasna odredba).

11.V predmetni zadevi je tožnik smiselno predlagal izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, saj je predlagal, da mu sodišče z začasno odredbo dovoli vpogled v spis SDT Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019).

12.Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Ureditvena začasna odredba je torej sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, t. j. razmerja, ki je predmet spora med tožnikom in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Z njo je zato mogoče začasno urediti tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče odloči na podlagi vložene tožbe. Glede na predhodno navedeno je začasna odredba vezana na tožbeni zahtevek ter na izkazanost zakonsko določenega pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode za tožnika, ki bi jo utrpel prav zaradi izpodbijanega akta.

13.V obravnavanem primeru je zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku, saj je predmet spora vprašanje, ali ima tožnik skladno s prvim odstavkom 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) pravni interes za vpogled v spis SDT Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019). Po presoji sodišča tozadevnega spornega razmerja ni mogoče (zgolj) začasno urediti, saj ob ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe v primeru neuspeha s tožbo vzpostavitev pravnega stanja, kakršno je (bilo) pred vpogledom v spis, že po naravi stvari ne bi bila več mogoča.

14.O vprašanju, ali sme biti izdaja začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, je v odločbi opr. št. Up-275/97_1 z dne 16. 7. 1998 odločalo Ustavno sodišče RS , ki je v 7. točki obrazložitve te odločbe izpostavilo, da navedeno vprašanje terja restriktiven pristop. To narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne (tožene) stranke. Iz 22. člena Ustave RS namreč izhaja, da sme sodišče v postopku glede pravic in obveznosti določene osebe odločiti le po izvedenem kontradiktornem postopku, v katerem je bila obema strankama zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. Ta zahteva pa bi bila ogrožena v primeru, če bi dopustili izdajanje začasnih odredb, katerih vsebina je enaka vsebini tožbenega zahtevka, saj bi to povzročilo, da bi sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odločilo brez izpeljave kontradiktornega postopka in s tem brez zagotovitve pravice toženca, da v postopku brani svoje interese, kar je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

15.Po presoji sodišča je navedeno stališče Ustavnega sodišča RS, zavzeto v odločbi opr. št. Up-275/97_1 z dne 16. 7. 1998, uporabljivo tudi za konkreten primer (v katerem ne gre za nobeno od situacij, ki jih v nadaljevanju odločbe omenja Ustavno sodišče RS), saj vzpostavitev prejšnjega stanja za že razkrite podatke ni več mogoča.

16.Ugoditev predlagani začasni odredbi torej v konkretnem primeru ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč končno odločitev o zadevi, čemur pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.

17.Upoštevajoč navedeno po presoji sodišča predlagana začasna odredba za začasno ureditev stanja v predmetni zadevi ni utemeljena, zato je predlog tožnika na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.

18.V zvezi s tožnikovimi navedbami glede Zakona o zaščiti prijaviteljev sodišče še pojasnjuje, da v predmetni zadevi ne gre za postopek po tem zakonu, temveč je predmet upravnega spora pravilnost in zakonitost upravnega akta, t. j. sklepa (obvestila) o zavrnitvi vpogleda v spis.

19.Vsi stroški, ki so nastali s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov upravnega spora. O tem, kdo bo nosil stroške tega spora, vključno s stroški, nastalimi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, bo lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh strank v postopku v tej zadevi. Sodišče bo zato o vseh stroških postopka odločalo ob izdaji končne odločbe.

-------------------------------

1.Tako npr. sklep Upravnega sodišča RS I U 817/2024-6 z dne 26. 4. 2024 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 161/2016 z dne 8. 6. 2016.

2.Sodišče se v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ne opredeljuje do vprašanja, ali se dokumenti, ki se nanašajo na dogodke na PP ... v letu 2011 in (domnevno) izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, nahajajo v spisu SDT Kt/22030/2019 (KpPo/201/2019) ali ne. Prav tako se sodišče ne opredeljuje do preostalih tožbenih navedb, saj to ni predmet odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe.

3.Tako npr. sklep Upravnega sodišča RS II U 306/2021-18 z dne 17. 11. 2021 in sklep Upravnega sodišča I U 1735/2018-18 z dne 22. 8. 2018 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS I Up 160/2018 z dne 9. 10. 2018.

4.Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 123/2023 z dne 17. 5. 2023.

Zveza: