Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri negatorni tožbi je pasivno legitimiran neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motitelja proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi.
Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženki dolžni opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na nepremičninah parc. št. 98/1, 104/4, 107/5 in 107/6, vse k. o. 0000 ...1, dolžni pa sta tudi odstraniti podzemni vod – vodovod, ki je položen pod zemljo vzporedno z G. cesto po nepremičninah parc. št. 98/1, 104/4, in 107/5, vse k. o. 0000 ..., po odstranitvi cevi pa zasuti odkopani del terena nazaj z zemljo in na odkopanem predelu zasejati travo, tako da se vzpostavi prvotno stanje pred položitvijo cevi, prvotoženka pa je dolžna odstraniti še podzemni vod – vodovod po celotni širini parc. št. 107/6 k. o. 0000 ... in na isti nepremičnini še podzemni jašek in hidrant, po odstranitvi cevi, jaška in hidranta pa zasuti odkopani del terena nazaj z zemljo in na odkopanem predelu zasejati travo, tako da se vzpostavi prvotno stanje pred položitvijo cevi, jaška in hidranta. V presežku je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je prvotoženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 1.415,05 EUR, drugotoženka pa v višini 466,96 EUR, vse v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo; da je tožnik lastnik nepremičnin, na katerih so bile leta 2007 vkopane vodovodne napeljave, jašek in hidrant, da je pravna prednica prvotoženke s pogodbo z dne 5. 8. 2013 naročila drugotoženki izgradnjo in rekonstrukcijo vodovodnega sistema, da je drugotoženka vkopala vodovodni vod ob G. cesti po parc. št. 98/1, 104/4 in 107/5, vse k. o. 0000 ..., da je tožnik leta 2007 in 2013 nasprotoval gradbenim delom na nepremičninah, da je družba C. d. d. leta 2007 položila podzemne vode vodovoda po celotni površini parc. št. 107/6 k. o. 0000 ..., na isti nepremičnini pa je istega leta tudi zgradila podzemni jašek in nadzemni hidrant, ki jih drugotoženka ni zamenjala z novimi, zato je sodišče prve stopnje le prvotoženki naložilo, da odstrani vodovodne cevi, podzemni jašek in nadzemni hidrant iz parc. št. 107/6 k. o. 0000 ... ter da vzpostavi prejšnje stanje na tej nepremičnini.
2. Toženki vlagata pritožbo zoper obsodilni del iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbama ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Prvotoženka v pritožbi navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je vodovodna napeljava ob G. cesti in proti pokopališču položila v letu 2007 in nato v letih 2012 do 2013. Kdaj se je zgradila vodovodna napeljava, ni znal povedati nihče, ne tožnik in tudi ne zaslišane priče. A. Š., ki je zaposlen pri družbi R. d. o. o., ki je pripravljala projekte za gradnjo vodovodne napeljave leta 2007, kot tudi leta 2014, ni vedel kdaj se je na nepremičninah zgradila vodna napeljava. Priča A. T., ki je zaposlen pri drugotoženki, je povedal, da je bil vodovod do pokopališča delan že veliko prej. Kdaj je bila zgrajen vodovod tudi ne izhaja iz izvedenskega mnenja, s tem, da ugotavljanje tega dejstva ni bila naloga izvedenca. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je tožnik gradbenim delom nasprotoval že leta 2007. V letu 2007 je bila izvedena rekonstrukcija obstoječega vodovodnega sistema s komunalno opremo, ko so bile postavljene cevi ob G. cesti, podzemni jašek in nadzemni hidrant. Za izvedbo te rekonstrukcije ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje, tem delom pa tožnik ni nasprotoval. Tožnik je predložil dopis z dne 2. 4. 2008, ki ima naslov Predlog za zamenjavo zemljišč. Takšna pa je tudi vsebina tega dopisa. Prvotoženka je ugodila tožnikovi prošnji. Te listine pa ne dokazujejo, da je tožnik nasprotoval rekonstrukciji vodovodnega sistema. O teh dejstvih bi največ lahko izpovedal S. R., ki sta ga za pričo predlagali tožnik in prvotoženka. Ta priča je zaposlena pri prvotoženki od leta 2008 in je pristojna za infrastrukturo, za vodovode in hidravlične izboljšave. Prvotoženka je predlagala tudi zaslišanje takratnega župana M. P., ki ga sodišče ni zaslišalo. Prvotoženka tudi ni naročila drugotožencu, da izvede gradbena dela na nepremičninah v lasti tožnika. Po vedenju prvotoženke so gradbena dela potekala po parc. št. 1787/1, ki je javno dobro. Šele iz izvedenskega mnenja je prvotoženka ugotovila, da teče vodovod ob G. cesti po tožnikovem zemljišču. Ker sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, je bilo prvotoženki kršena pravica do kontradiktornosti postopka.
4. Drugotoženka v pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo glede njenega ugovora pasivne legitimacije. Drugotoženka je kot izvajalec opravila dela v skladu s pogodbo ter na podlagi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. V V. točki gradbenega dovoljenja je navedeno, da se projekt mora izvesti po projektu PGD, ki ga izdelala družba R. d. o. o., zato drugotoženka ne more nositi odgovornosti za nastalo situacijo. Poleg tega je bil v projektu predvidena navezava vodovoda na obstoječo dovodno cev v točki T2, ki je bila že pred tem položena v obstoječ podzemni jašek. Drugotoženka je delala le obnovo, glede na stanje kakršno je bilo v letu 2007, ko je vodovod po naročilu prvotoženke zgradila družba C. d. d. Pred pričetkom del je zakoličbo naredil geodet S. K., ki je povzemal točke iz projekta, na podlagi katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Priče so potrdile, da se je večji del vodovoda zgolj obnavljal in ne polagal na novo, kar je potrdil tudi tožnik. A. T., ki je bil vodja gradbišča, je izpovedal, da je šlo za obnovo vodovoda in ne za novo postavitev, saj se je en del obnavljal, en del pa je bil na novo položen. A. Š. je izpovedal, da so se dela izvajala na javnem dobru, kar izhaja iz projektne dokumentacije, ki jo je izdelala družba R. d. o. o. Novo izvedeni vodovod se je priklopil na obstoječi vodovod in ne v jašek, ki je na zemljišču tožnika in se priklopi na cev, ki gre iz jaška. Sodišče ni natančno določilo, kateri vod je potrebno drugotožencu odstraniti, v kakšni dolžniki, saj v kolikor je drugotoženec po navodilih le obnavljal že obstoječi vod, zato ne more odgovarjati za položitev vodovodnih cevi. Drugotoženka ni mogla vedeti, da se dela opravljajo na nepremičninah, ki so last tožnika, saj v nasprotnem ne bi bilo izdano gradbeno dovoljenje. Tožnik tudi ni opozoril drugotoženca, da naj bi dela opravljal na njegovem zemljišču, izpovedal je le, da naj bi mu delavci rekli naj gre na občino, vendar tega dejstva ni nihče potrdil. Sodišče se ni opredelilo glede trditev drugotoženke, da so istočasno z izvedbo del po navedenem projektu, potekala dela za izvedbo oziroma položitev kabelske kanalizacije za potrebe ureditve telekomunikacij, kar pomeni, da je bilo na terenu več izvajalcev, odgovornost pa naj bi nosila le drugotoženka.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. Tožnik kot lastnik nepremičnin je na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upravičen do zaščite pred vznemirjanjem njegove lastninske pravice na teh nepremičninah. Tožniku zaradi ravnanj toženk ni bila odvzeta lastninska pravica na nepremičninah, zato z negatorno (opustitveno) tožbo zahteva pravno varstvo. Tožnik do tega pravnega varstva ne bi bil upravičen, če bi prvotoženka izkazala, da ima stvarno ali obligacijsko pravico na nepremičninah, ali če bi obstajala zakonska omejitev tožnikove lastninske pravice v korist javnega dobra ali v korist prvotoženke.
7. Prvotoženka ne zatrjuje, da bi s tožnikom sklenila dogovor, na podlagi katerega bi pridobila obligacijsko pravico uporabe teh nepremičnin oziroma da je s tožnikom sklenila zavezovalni in razpolagalni pravni posel, na podlagi katerega bi lahko pravico uporabe na nepremičninah vpisala v zemljiško knjigo. Prav tako ne zatrjuje, da bi imela soglasje tožnika za opisane posege na nepremičninah. Prvotoženka zatrjuje, da je namestila vodovodne cevi zaradi varstva javne koristi, vendar ni predložila nobenega dokaza, da bi bil uveden postopek, na podlagi katerega bi na podlagi zakona ali odločbe državnega organa pridobila lastninsko ali služnostno pravico na nepremičninah. Prvotoženka zatrjuje, da tožnik ni nasprotoval posegom, ne navede pa nobenih konkludentnih ravnanj tožnika, iz katerih bi bila jasno izražena njegova volja, da je prvotoženka upravičena do uporabe (posesti) nepremičnin v obsegu izvedenih gradbenih del. Iz konkludentnih ravnanj mora izhajati jasno izražena volja, da so lahko pravno relevantna. V nasprotnem primeru bi vsaka pasivnost oziroma opustitev pravno relevantnih ravnanj že sama po sebi pomenila „tiho strinjanje“ tudi za tista ravnanja nasprotne stranke, s katerimi želi ta stranka brez pravne podlage pridobiti upravičenja na tuji nepremičnini2. 8. Na prvotoženki je bilo trditveno in dokazno breme, da ima za izvrševanje svoje posesti na nepremičninah pravno podlago. To pravno podlago je utemeljevala na priposestvovanju. Tudi če se upošteva, da je prvotoženka v dobri veri izvrševala služnost (pravo priposestvovanje služnosti, za katero se zahteva izvrševanje služnosti v trajanju desetih let; glej prvi odstavek 217. člena SPZ), prvotoženka ni dokazala, da bi služnostno pravico izvrševala od leta 2004, saj je tožnik vložil tožbo 19. 12. 20143. Prvotoženka tudi v pritožbi ne navede, katerega leta je bil zgrajen vodovod oziroma so bile položene vodovodne cevi na nepremičninah, v postopku pa ni predložila nobene listine ali gradbene dokumentacije, ki bi potrjevala njene navedbe, da je bil vodovod zgrajen pred letom 2007. V potrditev tega dejstva je prvotoženka predlagala zaslišanje S. R., ki je pri njej zaposlen od januarja 2008 in je zadolžen za zadeve v zvezi z infrastrukturo in za vodovode, sodeloval pa je tudi pri projektu hidravličnih izboljšav. Te priče sodišče prve stopnje ni zaslišalo, enako tudi ni zaslišalo nekdanjega župana M. P., ki naj bi potrdil, da dogovori med tožnikom in prvotoženko v letu 2008 glede zamenjave zemljišč, niso bili povezani z izgradnjo vodovoda v letu 2007. Sodišče je oba dokazna predloga zavrnilo kot nepotrebna. Kljub ohlapni obrazložitvi sodišča prve stopnje v tem delu, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi, če bi priči izpovedovali natančno tako, kot zatrjuje (pričakuje) prvotoženka, pričanje teh prič ne bi moglo spremeniti končne dokazne ocene sodišča prve stopnje4, da je bil vodovod zgrajen leta 2007 in da je bila zamenjava zemljišč povezana z izgradnjo vodovoda. Izgradnjo vodovoda v letu 2007 namreč prepričljivo potrjuje Načrt vodovoda št. ..., kjer je pod oznako vrsta gradnje označeno, da gre za „ novo izgradnjo vodovoda“, kakor tudi gradbeni dnevnik iz leta 2007/2008 (in priloženi vsakodnevni listi o gradbenih delih) in izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano v tem postopku5. Nenazadnje prvotoženka ni postopala v skladu z 286.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker na zadnjem naroku, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo ta dva dokazna predloga, ni opozorila na kršitev postopka.
9. Toženki sta tudi ugovarjali pasivno legitimacijo. Pasivno legitimiran je neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motilca proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi6. 10. Prvotoženka je pravna naslednica naročnika izgradnje vodovoda, od izvedenih del ima neposredno korist, ki jo je odobrila. Tudi dejanje drugotoženke je mogoče šteti kot dejanje prvotoženke, zaradi pridobljene neposredne koristi.
11. Na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ je pasivno legitimiran neposredni motilec. Vznemirjanje pa je protipravno, če je posledica človekovega ravnanja in če tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice. Drugotoženka je neposredni motilec, zato je že iz tega razloga izkazana njena pasivna legitimacija, saj je prekopala nepremičnine, zato je že iz tega razloga utemeljen zahtevek, da je dolžna opustiti vsakršno poseganje v nepremičnine. V Vodilni mapi projektne dokumentacije št. projekta ..., april 2012 je pod oznako „za gradnjo“ zapisano „obnova obstoječih vodovodov – nova gradnja“, kar dokazuje, da se je polagal nov vodovod, kar izhaja tudi iz nadaljnjih zapisov iz te mape7, kjer je navedeno, da je „vodovodni sistem dotrajan in je obnova vodovodnih vodov in cevovodov zelo potrebna. Tako se bodo obstoječi cevovodi iz azbestno cementnih cevi zamenjali z novimi cevovodi.“ Tako se izkaže, da se vodovod ni le obnavljal, kot so to izpovedovale priče, ki so zaposlene pri toženkah, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je drugotoženka vkopavala nov vodovodni vod ob G. cesti, kar je v izreku sodbe tudi določno navedeno. Pritožbene navedbe drugotoženke, da določenih cevi ni zamenjala, so pavšalne, pa tudi v postopku ni dokazala in konkretno ni navedla, na katerih delih nepremičnin ni zamenjala cevi in jih je le obnovila. Glede na to, da je bilo dokazano, da so se cevi menjale, je bilo na drugotoženki dokazno breme, da dokaže nasprotno, da se na posameznih konkretno določenih odsekih cevi niso menjale, ker so se obstoječe cevi le obnovile8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da mora drugotoženka odstraniti podzemni vod – vodovod iz nepremičnin, kot so določno opredeljene v 1. alineji prvega odstavka 1. tč. izreka sodbe, s tem pa je določno opredelilo obveznost drugotoženke. Iz gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi se lahko gradbena dela opravljala na nepremičninah last tožnika, napačno označba meje pred začetkom gradbenih del, kot to zatrjuje drugotoženka, pa ne izključuje njene odgovornosti, ker velja objektivni kriterij pri ugotavljanju, ali vznemirjanje obstaja in ali je vznemirjanje protipravno, zato je tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gradbeno dovoljenje in projektna dokumentacija protipravnosti ravnanja toženk niso sanirala.
12. Pritožbeno sodišče dodatno še navaja, da sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik nasprotoval gradbenim posegom, da se je dogovarjal s prvotoženko glede menjave nepremičnin, zaradi gradbenega posega, kar dokazujejo listine in tudi izpovedba tožnika9. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi sledilo izpovedbi tožnika, da je neuspešno ugovarjal posegom pri prvotoženki in drugotoženki v letih 2007 in 2013. Drugotoženka v pritožbi še zatrjuje, da se je istočasno polagala tudi kabelska kanalizacija za potrebe ureditve telekomunikacij in da se sodišče prve stopnje o tem dejstvu v sodbi ni opredelilo. Tožnik s tožbenim zahtevkom ni zahteval, da se odstrani kabelsko kanalizacijo, izkop pa je naredila drugotoženka, zato se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do tega dejstva, ker za odločitev ni relevantno.
13. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo razloge, zaradi katerih opustitev izvedbe zaslišanja prič, ki jih je predlagala prvotoženka, ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in posledično ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Iz teh razlogov pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
14. Toženki s pritožbama nista uspeli, zato krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko sta bili pritožbi zavrnjeni, sta bili zavrnjeni tudi njuni zahtevi za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. 1 V nadaljevanju nepremičnine. 2 Primerjaj s sodbo VSRS II Ips 173/2014. 3 Vložitev tožbe je najkasnejši datum, ko je bilo prekinjeno priposestvovanje, zato niso odločilne trditve prvotoženke, da je šele z izdelavo izvedenskega mnenja v tem postopku in z odločbo Geodetske uprave RS z dne 22. 6. 2016, s katero je bila urejena evidentirana meja, izvedela, da so bili posegi narejeni na nepremičninah v lasti tožnika. 4 Primerjaj s sklepom VSRS II Ips 554/99. 5 Glej dokumente, ki jih je predložil izvedenec, posebej prikaz poteka dokončne meje in vodovoda in zapis o gradnji – C., d. d. geodetski načrt ... (stran 86 spisa) in izvedensko mnenje stran 59 - 60. 6 Primerjaj s sodbo VSRS II Ips 894/2009. 7 Priloga C4 – tč. 0.8.3. 8 Kar sicer ni v skladu s projektno dokumentacijo in pogodbo. 9 Podrobneje glej 13. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.