Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, izdanih po uradni dolžnosti. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo z dne 21. 9. 2015 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2015 o ugotovljenem obstoju razlog za prenehanje tožničinega vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je bila dne 4. 5. 2015 poslovodna oseba v enoosebni družbi. Hkrati je s slednjo odločbo izrečeno, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna. Tožnica ob uvedbi obravnavanega predsodnega upravnega postopka po uradni dolžnosti ni bila več lastnica gospodarske družbe, ne poslovodna oseba. Zato sta izpodbijana upravna akta izdana preuranjeno. Temeljita na uporabi materialnih določb ZUTD, ki ni skladna z načeli iz 3. člena istega zakona in bistveni kršitvi temeljne določbe 7. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V upravnem postopanju morajo namreč organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa (3. odstavek). Nevednost in neukost stranke ne smeta iti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (4. odstavek).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo št. ... z dne 21. 9. 2015 in prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 27. 5. 2015 ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje (I. točka izreka). Odredilo je izdajo novega upravnega akta o upravičenosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožniku povrne 551,85 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka, ali podrejeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne strinja se z oceno sodišča, da tožnici ni bilo zagotovljeno učinkovito uveljavljanje pravic v skladu s 7. členom ZUP-a. Priča A.A. je izpovedala, da je tožnico na posledice statusa poslovodne osebe opozorila ob podpisu obrazca. Tudi tožnica je izpovedala, da je ob predložitvi prijavnega obrazca v podpis, imela možnost seznanitve z njegovo vsebino. Nadalje ne soglaša s stališčem, da se 130. člen ZUTD uporablja le za situacijo, ko nekdo organ namerno spravi v zmoto, da bi pridobil pravico in kadar gre za dejstva, ki trajajo. Tožnica je v družbi opravljala računovodske storitve, zato je ni mogoče obravnavati za prava neuko stranko. Na to kaže še evidenca Agencije RS o spremembi firme B. d. o. o., ko je bila tožnica poslovodna oseba.

Opozarja na definicijo iz 8. člena ZUTD, po kateri tožnica na dan prijave ni mogla biti brezposelna oseba. Ne sprejema tolmačenja 8. člena ZUTD v 7. točki obrazložitve sodbe. Sklepanje sodišča naj bi bilo v nasprotju z namenom ZUTD, ki jasno določa pogoje za vpis v evidenco in loči evidenco iskalcev zaposlitve, kjer so okoliščine za prijavo drugačne. Pri vpisu v evidenco brezposelnih ni mogoče upoštevati odložnih pogojev. Z razlogovanjem sodišča, da bi tolmačenje določb ZUTD v predsodnem postopku pomenilo do konca izvotljeno in formalizirano zakonitost, ki pravičnost zanika, se je ne trudi uresničiti, je do nje hladna in surovo ravnodušna, se ne strinja. Ker sodišče pravne premise ni utemeljilo, pomeni pavšalno navajanje izvotljenosti in formalizirane zakonitosti popolno zanikanje uporabe veljavnih zakonskih določb, kršitev prepovedi arbitrarnega odločanja, kršitev pravice do sodnega varstva in načela zaupanja v pravo, kot sestavnega dela načela pravne države.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, izdanih po uradni dolžnosti. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo z dne 21. 9. 2015 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2015 o ugotovljenem obstoju razlog za prenehanje tožničinega vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je bila dne 4. 5. 2015 poslovodna oseba v enoosebni družbi. Hkrati je s slednjo odločbo izrečeno, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna. Torej z dnem 21. 9. 2015. Omenjena upravna akta sta izdana ob uporabi 130. člena v zvezi s 129. členom Zakona o urejanju trga dela1 (ZUTD). Vendar navedenih določb materialnega prava v okoliščinah konkretnega primera, ni bilo mogoče pravilno interpretirati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožba.

5. Pritrditi je sicer potrebno toženi stranki, da se po definiciji iz 1. odst. 8. člena ZUTD za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev, je pripravljen sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev, če ni v katerem od taksativno določenih statusov2 . Torej da med drugim ni poslovodna oseba v osebni družbi, v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ali zavodu (3. alineja 1. odst. 8. člena). Z ZUTD so nadalje urejeni razlogi za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih. Enega od taksativno določenih razlogov predstavlja tudi podaja neresničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe (5. alineja 1. odstavka 129. člena) ki posledično po 5. odstavku 130. člena ZUTD predstavlja podlago za izdajo odločbe po uradni dolžnosti.

Vendar pa teh določb v okoliščinah konkretnega primera, ko ob vpisu tožnice v evidenco brezposelnih (dne 4. 5. 2015) sicer niso bili izpolnjeni pogoji iz 8. člena ZUTD, ob uvedbi postopka po uradni dolžnosti in izdaji izpodbijanega povostopenjskega upravnega akta (dne 27. 5. 2015) pa je razlog za črtanje iz evidence že odpadel, ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabiti na način, kot se zavzema tožena stranka. Položaja, kakršen je podan v predmetni zadevi, ZUTD ne ureja. Gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti ob uporabi načel, na katerih temelji ZUTD. Torej v skladu z namenom in cilji, določenimi v 3. členu ZUTD. Prvi odstavek 3. člena navedenega zakona namreč izrecno določa, da je namen zakona hitrejše ukrepanje države na trgu dela zaradi povečanja varnosti iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Vsakdo ima v skladu s tem zakonom dostop oz. pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in odpravi njegova brezposelnost ter obveznost, da aktivno prispeva k temu (2. odstavek). Cilj zakona je zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji, z zagotavljanjem denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti (3. odstavek).

6. Iz dela obrazložitve izpodbijane sodbe, ki temelji na razpoložljivi listinski dokumentaciji v upravnem spisu, je sicer mogoče povzeti, da je bila tožnica dne 4. 5. 2015, ko je pri Zavodu RS za zaposlovanje podpisala prijavo v evidenco brezposelnih (list. št. 1 upravnega spisa) na tipskem, računalniško izpolnjenem obrazcu, še vedno vpisana v sodnem registru kot poslovodna oseba B. d. o. o. Vendar je iz notarskega zapisa z dne 8. 5. 2015 hkrati razvidno, da je tožnici pooblastilo prenehalo 8. 5. 2015, ko je z C.C. sklenila pogodbo o prodaji poslovnega deleža družbe B. d. o. o., da je z dnem sklenitve pogodbe prenehala biti lastnik odsvojenega poslovnega deleža ter izrecno dovolila, da se na osnovi pogodbe spremeni lastništvo poslovnih deležev. S sklenitvijo prodajne pogodbe so na kupca z dnem 8. 5. 2015 prešle vse pravice, vključno z lastništvom in poslovodenjem. Vpis v poslovni register je seveda deklaratorne narave in ima publicistični učinek do tretjega.

Navedene okoliščine tako kažejo, da tožnica ob uvedbi obravnavanega predsodnega upravnega postopka po uradni dolžnosti, dejansko niti pravno formalno več ni bila lastnica gospodarske družbe, ne poslovodna oseba. Prav to pa je edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve. Zaradi navedenih okoliščin konkretnega primera je potrebno zaključiti, da sta izpodbijana upravna akta izdana preuranjeno. Temeljita na uporabi materialnih določb ZUTD, ki ni skladna z načeli iz 3. člena istega zakona in bistveni kršitvi temeljne določbe 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V upravnem postopanju morajo namreč organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa (3. odstavek). Nevednost in neukost stranke ne smeta iti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (4. odstavek).

7. Obravnavani predsodni postopek ni bil izveden v skladu s temeljno določbo 7. člena ZUP-a. Opravljen je bil skrajšani postopek, brez možnosti, da bi se tožnica sploh izjasnila. Pri tem seveda ni mogoče pritrditi toženkinemu stališču, da tožnice ob vložitvi prijave 4. 5. 2015 ni bilo mogoče šteti za neuko stranko zgolj zato, ker je bila računovodkinja v gospodarski družbi in seznanjena z določenimi statusnimi spremembami, niti prerekani dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, ker je poklonilo vero tožničini izpovedi in ne izpovedi zaslišane priče A.A. glede neizpolnitve pojasnilne dolžnosti.

8. Iz predhodno navedenih razlogov in ker ostale navedbe tožene stranke za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso odločilne, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje o odpravi izpodbijanih upravnih aktov ter vrnitvi zadeve v ponovno predsodno upravno odločanje.

V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno v skladu z materialno pravnim stališčem iz te sodne odločbe postopati po 7. členu ZUP-a. V povezavi z razpoložljivo listinsko dokumentacijo, ki jo je tožnica predložila v sodnem in v predsodnem postopku bo potrebno ugotoviti datum izpolnitve pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih. To še zlasti, ker so bile že pred 4. 5. 2015 v teku aktivnosti za odtujitev lastništva gospodarske družbe in prenehanje tožničinega statusa poslovodne osebe5 . V kolikor bi se v ponovljenem upravnem postopku izkazalo, da je tožnica 8. 5. 2015 izpolnjevala vse pogoje ZUTD za vodenje v evidenci brezposelnih oseb, bo potrebno v tej smeri izdati ustrezno odločbo. Torej odločiti, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb kvečjemu od 4. 5. do 8. 5. 2015. 1 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 2 Kot so delovno razmerje, samozaposlitev itd. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 75/2007 in 45/2008. 5 Predpogodba z dne 20. 3. 2015 o predaji družbe B. d. o. o. v poslovodenje; Predpogodba z dne 19. 4. 2015 o prodaji družbe B. d. o. o.