Jedro

Iz 5. odstavka 79. člena ZDavP-2 izhaja, da če so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno obveznost, trpi stroške postopka iz tretjega odstavka tega člena zavezanec za davek. Tudi iz 2. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se sicer subsidiarno uporablja, izhaja, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se zahtevi tožeče stranke za povračilo stroškov postopka za pripombe na zapisnik št. DT 0610-254/2008-10 (0803-68) z dne 25. 4. 2008 v znesku 449,45 EUR in za povračilo stroškov postopka za pritožbo na odločbo št. DT 0610-254/2008-13 (0803-68) z dne 11. 6. 2008 v znesku 575,86 EUR ne ugodi.

Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ pri tožniku opravil davčni inšpekcijski nadzor (DIN) davka na dodano vrednost (DDV) za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2007. O ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik z dne 25. 4. 2008, na katerega je tožnik dal pripombe. Prvostopenjski organ je izdal odločbo z dne 11. 6. 2008, na katero je tožnik vložil pritožbo. Ministrstvo za finance (drugostopenjski organ) je pritožbi ugodilo tako, da je odločbo prvostopenjskega organa z dne 11. 6. 2008 pod II. točko izreka odpravilo in vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje. Iz odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v pripombah na zapisnik uveljavljal stroške postopka na podlagi 3. odstavka 79. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2), o katerih pa prvostopenjski organ ni odločil. To dejstvo je predstavljalo bistveno kršitev določb postopka, katere posledica je bila odprava odločbe v tem delu.

Tožnik je po pooblaščenem odvetniku v pripombah na zapisnik priglasil stroške posveta s stranko in pregled dokumentacije, stroške sestave pripomb na zapisnik, materialne stroške in 20 % DDV v znesku 449,45 EUR. Tožnik je tudi v pritožbi na odločbo priglasil stroške posveta s stranko in pregled dokumentacije, stroške sestave pritožbe, stroške poročila stranke, materialne stroške in 20 % DDV v znesku 575,86 EUR. Prvostopenjski organ se sklicuje na 3. odstavek 79. člena ZDavP-2, ki določa, da so stroški davčnega postopka izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence in tolmače. Ti stroški gredo v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek. V 5. odstavku 79. člena ZDavP-2 pa je določeno, da če so bile v postopku DIN ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno obveznost, trpi stroške postopka iz 3. odstavka tega člena zavezanec za davek. Ker so bile v postopku DIN ugotovljene višje davčne obveznosti se na podlagi citirane določbe priglašeni stroški tožniku ne povrnejo.

Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnil drugostopenjski organ. Tožnik do stroškov postopka ni bil upravičen, ker gre za postransko vprašanje, vezano na glavno stvar. Tožnik je s pritožbo delno uspel, toda le zaradi stroškov postopka, ker jih prvostopenjski organ ni obravnaval. V primeru, da bi prvostopenjski organ že ob izdaji odločbe z dne 11. 6. 2008 odločal o stroških postopka, ker so bili s strani tožnika pravočasno priglašeni, bi moral že takrat v skladu s 5. odstavkom 79. člena ZDavP-2 odločiti, da tožnik ni bil upravičen do stroškov postopka.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo moral odločati ponovno na podlagi odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 7. 2010, pri čemer je povrnitev tožnikovih stroškov v celoti zavrnil, tudi stroške pritožbenega postopka, v katerem je tožnik nedvomno delno uspel. Uspeh pritožbe predstavlja tudi uspeh glede stroškov. Odločitev o stroških je obvezni del izreka vsake odločbe ali sklepa in se vpiše kot posebna točka vsake odločbe ali sklepa. Stroški so nesporno stranska stvar vezana na glavno stvar, vendar neodločanje o stroških predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Tožnik je skladno z 3. odstavkom 79. člena ZDavP-2 upravičen do sorazmerne povrnitve stroškov pritožbenega postopka, saj je s pritožbo nedvomno delno uspel. Tožnik je namreč v delu o stroških postopka uspel in drugostopenjski organ je zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Tako je tožnik upravičen do povrnitve sorazmernega dela stroškov pritožbenega postopka. Prvostopenjski organ bi tožniku moral priznati vsaj stroške za pritožbo. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo (tako prvostopenjskega organa kot drugostopenjskega organa) razveljavi in odpravi (pravilno odpravi) in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločitve. Dodaja, da je prvostopenjski organ z odločbo z dne 11. 6. 2008 tožniku naložil dodatne obveznosti iz obračuna DDV za posamezna inšpicirana davčna obdobja v letu 2006 in 2007 in k temu v II. točki izreka odločil, da tožnik ni zahteval povrnitve stroškov ter da stroški postopka, ki so nastali davčnemu organu, bremenijo davčni organ. Ker je bilo iz podatkov spisne dokumentacije ugotovljeno, da je tožnik priglasil stroške postopka, je bilo zato potrebno izpodbijano odločbo samo v tem delu odpraviti in odločiti o stroških postopka v ponovnem postopku. Vse ostale obveznosti dodatno obračunane s strani davčnega organa so ostale nespremenjene. Zato tožnik do stroškov postopka ni bil upravičen, ker gre za postransko vprašanje, vezano na glavno stvar. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev o stroških postopka. Z izpodbijano odločbo je bilo potem, ko je drugostopenjski organ prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka, odpravil in vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, odločeno, da se tožnikovi zahtevi za povračilo stroškov postopka ne ugodi.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in v skladu z 79. členom ZDavP-2. Po posebni ureditvi stroškov postopka v 79. členu ZDavP-2 je določeno, da stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled, gredo v breme davčnega organ, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno (3. odstavek). Iz 5. odstavka 79. člena ZDavP-2 izhaja, da če so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno obveznost, trpi stroške postopka iz tretjega odstavka tega člena zavezanec za davek. Tudi iz 2. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP), ki se sicer subsidiarno uporablja, izhaja, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločitve, zaradi katerih je bila tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka zavrnjena. Glede na to, da so bile tožniku z odločbo z dne 11. 6. 2008 naložene dodatne obveznosti iz obračuna DDV in da je bila navedena odločba prvostopenjskega organa odpravljena le v delu, ki se nanaša na stroške postopka, iz razloga, ker o stroških ni bilo odločeno, tudi po presoji sodišča ni mogoče pritrditi tožniku, da je v pritožbenem postopku delno uspel, zaradi česar naj bi bil upravičen do dela povrnitve stroškov postopka (vsaj pritožbenega). O stroških postopka, ki jih je priglasil tožnik, je bilo v skladu z napotili drugostopenjskega organa z izpodbijano odločbo res odločeno, vendar za tožnika neugodno. Zato je tudi po mnenju sodišča izpodbijana odločitev v skladu z 79. členom ZDavP-2, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in št. 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.