Jedro

Zakonske določbe, ki se nanašajo na prvi sklep o prodaji, določajo (le) način prodaje, ko sodišče prvič odloča o prodaji določenega premoženja (prvi sklep o prodaji), ne pa tudi, kolikokrat se lahko ob neuspešnih prodajah le-ta ponovi. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP sodišče pooblašča za izdajo dodatnega sklepa o prodaji le ob neuspešni prvi prodaji, opravljeni na podlagi prvega sklepa o prodaji, ne pa tudi, kadar je neuspešna naslednja oziroma naslednje prodaje. Razlaga, po kateri je možno prodajo ponoviti zgolj v primeru, da je le-ta neuspešna na podlagi prvega sklepa o prodaji, povsem razvrednoti namen prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji nepremičnine z ID znakom zemljiške parcele: parcela 000 1/12, katastrska občina X., parcela 1/12 (ID ....) v lasti stečajne dolžnice do ½ celote tako, da se prodaja se opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 70.000,00 EUR, varščina pa v višini 7.000,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega dodatnega sklepa o prodaji izhaja, da je sodišče s prvim sklepom o prodaji z dne 7. 1. 2022 odločilo, da se premoženje, navedeno v izreku sklepa, proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno 95.000,00 EUR. Javna dražba z navedeno izklicno ceno ni bila uspešna. Sodišče je z drugim sklepom o prodaji z dne 26. 7. 2022 odločilo, da se premoženje proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno 85.000,00 EUR. Tudi ta javna dražba ni bila uspešna. Sodišče je z dodatnim sklepom o prodaji z dne 6. 2. 2023 odločilo, da se premoženje proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno 75.000,00 EUR, vendar niti ta javna dražba ni bila uspešna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ponovno odločilo, da se opravi prodaja na podlagi javne dražbe, tokrat z izklicno ceno 70.000,00 EUR, ker je ta način po presoji sodišča najprimernejši za prodajo vrste premoženja, ki je predmet prodaje. V skladu s prvim odstavkom 232. člena in 1. točko tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP je določilo izklicno ceno na podlagi ocene vrednosti in v nižjem znesku kot v prejšnjem sklepu o prodaji.

6. Če je bil javna dražba ali postopek zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji neuspešen, lahko sodišče s sklepom o prodaji (v nadaljnjem besedilu: dodatni sklep o prodaji) bodisi ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, in določi nižjo izklicno ali izhodiščno ceno kot v prvem sklepu, bodisi odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 331. člena ZFPPIPP).

7. Pritožnica meni, da se lahko prodaja ponovi le, kadar je bila le-ta neuspešna na podlagi prvega sklepa o prodaji in se ne more ponoviti, kadar je bila neuspešna na podlagi vsakega drugega sklepa o prodaji. Izpodbijanemu sklepu očita nezakonitost, ki jo pritožnica vidi v tem, da ZFPPIPP ne določa, da lahko sodišče ob neuspešnih prodajah premoženje prodaja naprej z dodatnimi sklepi o prodaji.

8. Pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Zakonske določbe, ki se nanašajo na prvi sklep o prodaji, določajo (le) način prodaje, ko sodišče prvič odloča o prodaji določenega premoženja (prvi sklep o prodaji), ne pa tudi, kolikokrat se lahko ob neuspešnih prodajah le-ta ponovi. Zakon določa, da se lahko ob prvi prodaji kot način prodaje določi samo javno dražbo ali zavezujoče zbiranje ponudb (prvi odstavek 329. člena ZFPPIPP). V kolikor postopek javne dražbe oziroma zavezujočega zbiranja ponudb na podlagi prvega sklepa o prodaji ni uspešen, lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji (ali več njih) določi drugačen način prodaje, kot v prvem sklepu. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP sodišče pooblašča za izdajo dodatnega sklepa o prodaji le ob neuspešni prvi prodaji, opravljeni na podlagi prvega sklepa o prodaji, ne pa tudi, kadar je neuspešna naslednja oziroma naslednje prodaje. Za takšno namensko razlago, za kakršno se zavzema pritožnica, v zakonu ni nobene opore. Tudi sicer takšna razlaga, po kateri je možno prodajo ponoviti zgolj v primeru, da je le-ta neuspešna na podlagi prvega sklepa o prodaji, povsem razvrednoti namen prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je (med drugim) v tem, da se zagotovi najboljše pogoje za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Kot pa izhaja iz podatkov v spisu, je v tej zadevi sodišče prodajo tudi sicer že večkrat ponovilo, vendar pritožnica tega pritožbenega razloga do sedaj ni uveljavljala.

9. Pritožnica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.