Jedro

Sodišče mora v pisni odredbi, s katero določi izvedenca, navesti le katera dejstva naj se ugotovijo ali presodijo s pomočjo izvedencev in komu naj bo izvedensko delo zaupano, ne zahteva pa, da bi morala biti odredba obrazložena.

Izjava obdolženca o kaznivem dejanju, dana na pregledu pri sodnem izvedencu, ki jo ta povzame v izvedenskem mnenju, ni nedovoljen dokaz. Takih izjav ni mogoče enačiti z obvestilom, ki ga da osumljenec po določbi 148. člena ZKP organom pregona. Kljub temu je pravilno izločiti tiste dele izvedenskega mnenja, ki se nanaša na izjave, ki jih je obdolženec podal izvedencu v zvezi s kaznivim dejanjem, saj je ključno, da na takšnih izjavah kasnejša sodba ne temelji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu zagovornika za izločitev dokazov z dne 1. 8. 2023 delno ugodi in se iz spisa izločijo zadnji odstavek na strani 11, celotna stran 12 ter prvi odstavek na strani 13 oziroma celotna točka 4.2.1. izvedenskega mnenja s področja psihologije A. A. z dne 6. 2. 2023 (I. točka izreka); da bodo po pravnomočnosti tega sklepa navedene strani oziroma odstavki izvedenskega mnenja zaprti v poseben ovitek in hranjeni pri sodniku ločeno od drugih spisov (II. točka izreka), da se predlog zagovornika za izločitev celotnega izvedenskega mnenja s področja psihologije A. A. z dne 6. 2. 2023 in vseh dokaznih listin, ki so bile pridobljene na podlagi tako pridobljenih dokazov, zavrne (III. točka izreka) ter da se zavrne zagovornikov predlog z dne 20. 7. 2023 za izločitev odredbe z dne 30. 6. 2023 ter izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, izdelanega na podlagi odredbe z dne 30. 6. 2023 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik, ki izpodbija odločitev pod III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Predlaga, da se napadeni sklep razveljavi ter iz spisa izločijo vsa pisanja obdolženca, odredbe ter klinično psihološko izvedensko mnenje z dne 6. 2. 2023 sodne izvedenke mag. A. A. ter izvedensko mnenje dr. B. B., podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo, obdolžencu pa povrnejo vsi stroški postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v okviru preiskovalnih dejanj pridobilo izvedensko mnenje s področja klinične psihologije, ki ga je pripravila izvedenka A. A. dne 6. 2. 2023. ODT je v predlogu za dopolnitev posameznih preiskovalnih dejanj z dne 23. 6. 2023 predlagalo še angažiranje izvedenca s področja psihiatrije. Sodišče prve stopnje je izdelavo tega mnenja z odredbo z dne 30. 6. 2023 zaupalo izvedencu B. B.

O predlogu za izločitev dokazov z dne 24. 7. 2023

5. Zagovornik je 24. 7. 2023 vložil predlog za dopolnitev oz. zahtevo za izločitev dokazov, v kateri je zatrjeval, da predlog ODT z dne 23. 6. 2023 in odredba sodišča z dne 30. 6. 2023, ne vsebuje obrazložitve, kot je zahtevano s strani ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča, in napovedal, da v kolikor bo na podlagi odredbe 30. 6. 2023 izdelano izvedensko mnenje psihiatrične stroke, že na tem mestu zahteva izločitev takšnega mnenja v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZKP.

6. V zvezi s takim predlogom je sodišče prve stopnje v 14. točki izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da mora v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZKP, sodišče v pisni odredbi s katero določi izvedenca, navesti le katera dejstva naj se ugotovijo ali presodijo s pomočjo izvedencev in komu naj bo izvedensko delo zaupano, ne zahteva pa, da bi morala biti odredba obrazložena. Zato ne gre oporekati zaključkom sodišča prve stopnje, da je odredba za določitev izvedenca sestavljena v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, predlog za izločitev na njeni podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja, pa neutemeljen. Pritožnik pa niti v predlogu za izločitev dokazov, niti v pritožbi ne navaja konkretne odločbe Ustavnega sodišča RS, ki bi določala drugače, in se na drugačno ustavno sodno prakso sklicuje povsem na načelni ravni.

7. Nadalje zagovornik v pritožbi problematizira odločitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa, vendar z nejasnimi navedbami, da "obrazložitev sodišča v tem delu izostaja oziroma se ne more preizkusiti, s čimer naj bi bile podane bistvene kršitve določb postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter drugega odstavka 371. člena ZKP, kar naj bi vplivalo na zakonitost in pravilnost kasneje izdane sodbe", kar utemeljuje z nadaljnjimi navedbami, da je sodišče z izdajo odredb izvedencema omogočilo, da se seznanita s podatki konkretnega spisa tj. vsebino pisanj obdolženca, ki jih je ta pošiljal na sodišče ter da izdane odredbe nimajo konkretnih razlogov, zakaj sodišče izjave obdolženca, ki sta jih izvedenca štela kot obremenjujoče oziroma takšne vrste narave, da ima po mnenju dr. B. B. celo "zasuknjena prepričanja kako naj bi družba funkcionirala."

8. Povzete trditve, ki jih je smiselno mogoče razumeti kot stališče, da bi moralo sodišče v odredbi za določitev izvedenca navesti konkretne razloge, zaradi katerih šteje, da je izkazan utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja in da je za ugotovitev dejanskega stanja potrebno pridobiti izvedensko mnenje izvedenca določene stroke, glede na zgoraj povzeto vsebino predloga za izločitev dokazov, predstavljajo širitev razlogov s katerimi je zagovornik utemeljeval predlog za izločitev odredbe. Zato zagovornik neutemeljeno pričakuje podrobnejšo opredelitev sodišča do tega vprašanja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v skladu z zakonskimi določbami, sodišču ni potrebno obrazložiti odredb o postavitvi izvedencev, pritožbene navedbe pa v ničemer tega stališča ne omajejo.

O predlogu za izločitev dokazov z dne 3. 8. 2023

9. Zagovornik je nadalje vložil dodaten predlog oziroma zahtevo za izločitev dokazov z dne 3. 8. 2023, v katerem je predlagal, da se iz spisa izloči klinično psihološko izvedensko mnenje z dne 6. 2. 2023 in vsi dokazi in listine, ki so bile pridobljene na podlagi tako pridobljenega nedovoljenega dokaza. V tem predlogu je zagovornik povzel vsebino odredbe sodišča o določitvi izvedenke; pojasnil, da je sodišče z vabilom z dne 19. 12. 2022 obdolženca vabilo na pregled pri izvedenki in mu zagrozilo, da bo, v kolikor se vabilu ne bo odzval in da v kolikor hčerke ne bo pripeljal, sodišče odredilo njuno prisilno privedbo in ga obremenilo s stroški, kar je obdolženec razumel kot hud pritisk, oblastno sistemsko prisiljenje in grožnjo, zaradi česar se je vabilu odzval; da obdolženca niti sodišče, niti izvedenka, niti ODT niso poučili o pravni dobroti, da ni dolžan izpovedati ničesar zoper sebe ali svoje vožnje ali priznati krivdo; da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je obdolženi slep in da zaradi navedene zdravstvene hibe ne more enakovredno in enakopravno uveljavljati vseh pravic, ki mu gredo kot obdolžencu v postopku ter da dosedanji potek postopka ni bil prilagojen njegovi funkcionalni zdravstveni pomanjkljivosti. Po trditvah zagovornika naj bi bila obdolžencu kršena pravica do poštenega postopka in učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavljata 6. in 13. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ter 29. člen Ustave RS, ki določa minimalna jamstva v kazenskem postopku, predvsem pravico, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Po mnenju zagovornika je sodišče s tem, ko je odredilo klinično psihološki pregled obdolženega in njegove hčerke, izvedenka pa je zahtevala izpovedbo obdolženca o dejstvih in njegovih osebnih okoliščinah in okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo hči in ko je izvedenka na takšne izpovedbe oprla izdelano izvedensko mnenje, ki ga brez izpovedbe in pregleda ne bi mogla opraviti, kršilo ustavno jamstvo, da obdolženi ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem predlogom ugotovilo, da je delno utemeljen, ker izvedensko mnenje pod točko 4.2.1 vsebuje tudi izjave obdolženega, ki jih je ta podal izvedenki, ne da bi predhodno bil poučen o svojih pravicah po 148. členu ZKP, saj do izdelave izvedenskega mnenja še ni bil zaslišan kot osumljenec in ni prejel pravnih poukov.

11. Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 26409/2014 z dne 1. 4. 2021 pojasnilo, da izjava obdolženca o kaznivem dejanju, dana na pregledu pri sodnem izvedencu, ki jo ta povzame v izvedenskem mnenju, ni nedovoljen dokaz in da takih izjav, ki jih obsojenec da pred izvedencem, ni mogoče enačiti z obvestilom, ki ga da osumljenec po določbi 148. člena ZKP organom pregona. Ker pa je na drugi strani treba upoštevati, da je izvedenec postavljen v okviru kazenskega postopka in zato pomočnik sodišča, takšno izjavo obsojenca med kliničnim pregledom, ni mogoče šteti za naključne oziroma dano neodvisno od kazenskega postopka. Zato je pravilno izločiti tiste dele izvedenskega mnenja, ki se nanaša na izjave, ki jih je obdolženec podal izvedencu v zvezi s kaznivim dejanjem, saj je ključno, da na takšnih izjavah kasnejša sodba ne more temeljiti.

12. Glede na navedeno je zmotno prepričanje zagovornika, da je v konkretni zadevi prišlo do kršitve privilegija zoper samoobtožbo, zaradi opustitve pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, pred podajo izjave obdolženca sodni izvedenki oziroma, da bi morala sodna izvedenka obdolženega pred opravo razgovora poučiti o tem privilegiju. Prav tako je jasno, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno štelo, da te izjave predstavljajo nedovoljen dokaz, a je vseeno ravnalo pravilno, ko je te izjave izločilo iz spisa, saj na takšnih izjavah izpodbijana sodba ne more temeljiti.

13. Ker je sodišče prve stopnje izjave, ki jih je obdolženec dal izvedenki ob pregledu, izločilo iz spisa, so brezpredmetne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik smiselno zatrjuje, da je te izjave obdolženec podal pod prisilo, ko navaja, da je obdolženec vabilo z dne 19. 12. 2022 razumel kot hud pritisk, oblastno sistemsko prisiljenje in grožnjo in da se je vabilu na pregled za 6. 1. 2024 odzval iz teh razlogov.

14. Pravilna pa je tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno iz spisovnega gradiva izločiti celotnega izvedenskega mnenja z dne 6. 2. 2023. Čeprav je izvedenka zapisala, da je z aplikacijo psihodiagnostičnih postopkov in preizkusov opravila klinično psihološki pregled, vključno z razgovorom dne 6. 1. 2023, pridobila vse anamnestične podatke, opravila psihodiagnostične preizkuse in na podlagi tega podala svojo oceno, kot izpostavlja zagovornik v pritožbi, je glede na vsebino izvedenskega mnenja kot celote, pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da izvedenka mnenja ni oprla (zgolj) na odgovore oziroma izjave obdolženca, ki jih je potrebno izločiti iz spisa in na katere se sodba ne sme opirati, pač pa na druga dejstva in okoliščine, ki jih je pridobila v spisovnem gradivu ter s testiranjem ter diagnostičnimi preizkusi obdolženega in njegove hčerke, ki ima v predmetni zadevi položaj oškodovanke. Zagovornik v predlogu za izločitev ni podrobneje opredelil, kateri deli izvedenskega mnenja naj bi se opirali ravno in izključno na izjave oziroma odgovore obdolženca ob pregledu pri izvedenki, zaradi česar se niti sodišče prve stopnje, niti pritožbeno sodišče, do teh navedb ne moreta konkretneje opredeliti. Ob upoštevanju izvedenskega mnenja kot celote, pa tak zaključek vsekakor ni preuranjen, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi.

15.Tudi nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvedencema, da se seznanita s pisanji, ki jih je obdolženec tekom postopka pošiljal sodišču, ker obdolženec ni bil v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP opozorjen na možnost, da se bodo vsa pisanja in njegove izjave na sojenju lahko uporabile zoper njega, predstavljajo širitev obdolženčevega predloga za izločitev izvedeniškega mnenja, do katerega se prvo sodišče ni opredelilo in zato ne more biti predmet te pritožbene presoje. Ne glede na to, pa vendarle velja izpostaviti, da je bil obdolženec seznanjen s tem, da je zoper njega uvedena preiskava, da je svoje vloge pošiljal sodišču prostovoljno, kar pomeni, da je te izjave volje bil pripravljen deliti in je lahko pričakoval, da se bodo lahko z njimi seznanile tudi druge osebe, ki imajo dostop do spisa, med drugim tudi sodni izvedenci.

16.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče ni upoštevalo, da je obdolženec slep in da mu ni zagotovilo ustreznega tolmačenja in pravnega pouka v skladu z 8. členom ZKP, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predlogu za izločitev dokazov ni konkretizirano, kako naj bi ta zdravstvena hiba vplivala na obdolženčev dosedanji položaj v postopku oz. zakaj naj bi bilo v posledici tega dejstva, šteti izvedensko mnenje z dne 6. 2. 2023, kot dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opreti. Zato se sodišče druge stopnje do tosmernih pritožbenih navedb ne more opredeliti. Sicer pa je sodišče obdolžencu omogočilo, da mu je tekom postopka pomoč nudila njegova partnerka, sodišče je z njim komuniciralo tudi ustno, nedvomno pa je bil seznanjen tudi z vsebino pisanj, ki jih je prejel od sodišča, saj je nenazadnje tudi sam obdolženec tekom postopka sodišču pošiljal vloge v pisni obliki.

17.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog zagovornika za izločitev odredbe sodišča z dne 30. 6. 2023 in izvedenskega mnenja psihiatrične stroke ter delno predlog zagovornika za izločitev celotnega izvedenskega mnenja izvedenke A. A. z dne 6. 2. 2023. Ker pritožbene navedbe odločitve sodišča v ničemer niso omajale, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti.

18.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 251, 249

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.