Jedro

Med strankama vsaj od 1. 10. 2023 dalje ni bilo več elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, zato dne 16. 11. 2023 vložena tožba ni vložena v 30-dnevnem roku iz 200. člena ZDR-1. Pri tem ni pomembno, da je toženka s tožnico sklenila še eno avtorsko pogodbo za čas od 1. 10. 2023. Bistveno je, da tožnica od 1. 10. 2023 dela za toženko ni več opravljala, niti po avtorski pogodbi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe, kot izhaja iz pripravljalnih vlog tožeče stranke z dne 27. 12. 2023 in z dne 4. 6. 2024 (točka I izreka, ki ni pod pritožbo). Tožbo je zavrglo (točka II izreka) in sklenilo, da toženka sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2.Tožnica se pritožuje zoper II. in III. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica od 1. 10. 2023 ni bila več vključena v delovni proces toženke. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je začel teči rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, torej kdaj je tožnica izvedela za kršitev pravice. Ta rok po stališču pritožbe sploh ne more začeti teči, preden je imel delavec sploh možnost seznaniti se s tem, da je rok začel teči. Tako tožnica ni imela možnosti izkoristiti tega roka v celoti. Sodišče je napačno ugotovilo, da je za kršitev pravice izvedela 1. 10. 2023, kar ni res, saj je tožnica za to izvedela šele po sestanku z nadrejeno sodelavko dne 17. 10. 2023, kar je potrjeno tudi z elektronskim sporočilom z dne 27. 10. 2023. Sodišče je povsem zanemarilo dejstvo, da je toženka tožnici dne 4. 10. 2023 ponudila v podpis sklenitev nove pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki se v ničemer ne razlikuje od predhodno sklenjenih štirih pogodb. Tožnica nikakor ni mogla vedeti, da toženka prekinja pogodbeno sodelovanje, saj tudi ni prejela nobenega obvestila. Nova urednica A. A. je tožnici konec septembra 2023 naročila, da naj nadaljuje z delom in do konca oktobra dokonča prispevek glede ... Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica v oktobru ni bila več dežurna, saj je dežurala dva vikenda. Ker toženka ni dokazala nasprotnega, je tožnica dokazala, da je bila 7., 8., 13. in 15. oktobra 2023 dejansko dežurna. Iz izpovedi nove urednice izhaja, da je tožnica pred oktobrom dežurala na daljavo in tako bi lahko bilo tudi v oktobru 2023. Po stališču tožnice, bi bilo potrebno začetek teka roka za vložitev tožbe razlagati v korist delavca kot šibkejše stranke. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da jo sodišče prve stopnje kot neutemeljeno zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) preizkusilo izpodbijani del sklepa v okviru pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev, sprejelo pa je tudi materialnopravno pravilno odločitev.

6.Tožnica je s tožbo uveljavljala obstoj delovnega razmerja od 18. 10. 2023, ko ji je nadrejena pri toženki, za katero je po več zaporednih civilnih pogodbah opravljala novinarsko delo, sporočila, da se bo obseg dela zmanjšal, toženka pa ji dejansko po tem ni več omogočala dela. Nato je dne 27. 2. 2023 podala spremembo tožbe, v kateri navaja, da je na toženko dne 13. 11. 2023 naslovila zahtevo za odpravo kršitev, na katero toženka ni odgovorila in je zato tožnica po izteku 8-dnevnega roka v 30 dneh tožbo spremenila, tako, da zahteva obstoj delovnega razmerja od 13. 11. 2023, podredno pa enako kot v tožbi od 18. 10. 2023.

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica kot samostojna podjetnica za toženko opravljala dela vse od 1. 10. 2022 do 31. 12. 2023 na podlagi petih avtorskih pogodb. V času od 1. 10. 2022 do 30. 9. 2023 so bili v razmerju med tožnico in toženko, po trditvah tožnice, podani vsi elementi delovnega razmerja po določbi 4. člena ZDR-1. Po 30. 9. 2023 tožnica dela za toženko ni več opravljala, čeprav je imela s toženko sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pri toženki je namreč prišlo do zamenjave odgovornega urednika in po prihodu nove urednice tožnica dela ni več opravljala enako kot dotlej. Tako ni več pripravljala dnevno informativnih prispevkov, ni delala v prostorih toženke, le trikrat je bila za krajši čas prisotna zaradi morebitnega sodelovanja, do katerega pa ni prišlo. Ni hodila na jutranje sestanke, ni izvajala vikend dežurstev. Kot je izpovedala, je bilo zadnje in edino delo, ki je bilo dokončano v mesecu oktobru, s tem da ga je začela v mesecu septembru, in sicer prispevek na temo ..., ki pa s strani njene nadrejene ni bilo priznano kot prispevek.

8.Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da med strankama vsaj od 1. 10. 2023 dalje ni bilo več elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, zato dne 16. 11. 2023 vložena tožba ni vložena v 30-dnevnem roku iz 200. člena ZDR-1. Pri tem ni pomembno, da je toženka s tožnico sklenila še eno avtorsko pogodbo za čas od 1. 10. 2023. Bistveno je, da tožnica od 1. 10. 2023 dela za toženko ni več opravljala, niti po avtorski pogodbi. Tako tožničino razmerje s toženko ni imelo elementov delovnega razmerja, kot naj bi ga po navedbah tožnice imelo od 1. 10. 2022. Tožnica je imela možnost ves čas dela po avtorski pogodbi, ko je delo imelo elemente delovnega razmerja, vložiti tožbo skladno z določbo 200. člena ZDR-1 v 30-dnevnem roku. Kot je bilo ugotovljeno, tožnica po avtorski pogodbi od 1. 10. 2023 od toženke ni prejela nobenega naročila in dela zanjo sploh ni opravljala. Tako je 30-dnevni rok za vložitev tožbe pričel teči s 1. 10. 2023 in je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

9.Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožnice neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno z določbo 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Skladno z določbo 366. člena ZPP je presojalo le pritožbene navedbe, ki so za odločitev odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbami 165. in 154. člena ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila.

Zveza: