9. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Sodnega sveta, na seji 9. decembra 2021

sklenilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Sodnim svetom in Vrhovnim sodiščem se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodni svet vlaga zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti med njim in Vrhovnim sodiščem. Navaja, da je Vrhovno sodišče v upravnem sporu zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je bil zavrnjen predlog okrožnega sodnika svetnika za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv višjega sodnika, tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo in samo odločilo v zadevi, tako da je ugodilo predlogu za napredovanje sodnika v višji sodniški naziv (sodba Vrhovnega sodišča št. U 2/2021 z dne 23. 3. 2021). S tem je bil okrožni sodnik svetnik s sodbo Vrhovnega sodišča imenovan v naziv višjega sodnika. Vrhovno sodišče naj bi s takšno odločitvijo nedopustno poseglo v ustavno in zakonsko pristojnost Sodnega sveta za imenovanje sodnikov in naj bi jo samo prevzelo s tem, ko je s sodbo odločilo o imenovanju v naziv višjega sodnika. Sodni svet navaja, da v predloženem sporu ne gre za vprašanje glede pristojnosti za sprejemanje odločitev v določeni vrsti zadev (pristojnost Vrhovnega sodišča za odločanje v sporih zoper odločitve Sodnega sveta ni sporna), temveč je treba v tem sporu odločiti o temeljnem ustavnopravnem vprašanju razmejitve pristojnosti za vsebinsko odločanje o tem, da določena oseba pridobi sodniški naziv, in sicer, ali je to ustavno mogoče le na podlagi odločitve Sodnega sveta kot za to ustavno in zakonsko pristojnega organa (ki o tem odloči z dvotretjinsko večino glasov vseh članov) ali tudi na podlagi odločitve senata Vrhovnega sodišča, ki skladno z zakonom zagotavlja sodno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta. Sodni svet še navaja, da je v teku več postopkov sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem z enako vsebino in tožbenimi zahtevki, kjer bi se lahko navedeni poseg v njegovo pristojnost ponovil, če bi Vrhovno sodišče sledilo svoji praksi. Meni, da je za imenovanje sodnikov v višji sodniški naziv v skladu z ustavno in zakonsko ureditvijo pristojen izključno sam in da lahko Vrhovno sodišče v upravnem sporu njegovo odločitev zgolj razveljavi, ne more pa samo ugoditi predlogu za napredovanje sodnika v višji sodniški naziv.

2.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Spor glede pristojnosti je lahko pozitivni kompetenčni spor – kadar dva ali več organov zatrjuje pristojnost o posamezni zadevi –, ali negativni kompetenčni spor – kadar dva ali več organov zavračajo pristojnost o posamezni zadevi. Za pozitivni spor glede pristojnosti gre, kadar en organ poseže v pristojnost drugega organa ali jo prevzame.

3.Funkcija Sodnega sveta je ustavno opredeljena v 130. členu in drugem odstavku 132. člena Ustave. Sodni svet predlaga Državnemu zboru v izvolitev kandidate za sodnike ter tudi razrešitev sodnika, ki pri opravljanju sodniške funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon. Druge pristojnosti Sodnega sveta, ki vključujejo različne naloge spremljanja in ocenjevanja dela posameznih sodnikov, so določene v Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13 ,17/15 in 104/20– v nadaljevanju ZS)[1], Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15 – ZSS) in Zakonu o Sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17 – v nadaljevanju ZSSve). V skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZSSve Sodni svet glede kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki med drugim odloča o napredovanju v višji sodniški naziv, hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto in izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv. O pravicah, obveznostih in pravnih koristih odloča z odločbami in sklepi (drugi odstavek 25. člena ZSSve).[2] Zoper odločbe in sklepe Sodnega sveta je dovoljen upravni spor, v katerem odloča Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov (prvi in drugi odstavek 36. člena ZSSve). Odločiti mora v roku 30 dni od prejema tožbe (tretji odstavek 36. člena ZSSve). Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni pritožbe ali revizije (četrti odstavek 36. člena ZSSve).

4.Zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je zavrnjen predlog za imenovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu, je torej v skladu s 36. členom ZSSve zagotovljeno sodno varstvo s tožbo v upravnem sporu. Glede vprašanj, ki z ZSSve niso posebej urejena, se uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1), tudi tiste, ki določajo tožbene razloge in pooblastila sodišča pri odločanju. Glede teh vprašanj ZSSve v zvezi z odločanjem o tožbah zoper odločbe Sodnega sveta o napredovanju v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu nima posebnih določb,[3] kar pomeni, da veljajo določbe ZUS-1. Predlagatelj zatrjuje, da lahko v skladu s 65. členom ZUS-1 Vrhovno sodišče odloči tudi v sporu polne jurisdikcije tako, da samo odloči o imenovanju sodnika v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu, in je mnenja, da glede na ustavno in zakonsko določen položaj Sodnega sveta takšnega pooblastila ne bi smelo imeti. S temi navedbami nasprotuje zakonski ureditvi sodnega varstva zoper odločbe Sodnega sveta, kolikor omogoča, da Vrhovno sodišče v sporu polne jurisdikcije samo odloči o pravici.

5.V obravnavani zadevi torej ne gre niti za to, da bi dva organa zatrjevala pristojnost o posamezni zadevi, niti za to, da bi dva organa zavračala pristojnost o posamezni zadevi. Sodni svet namreč nasprotuje zakonski ureditvi pooblastil Vrhovnega sodišča v upravnem sporu zoper odločbe Sodnega sveta o imenovanju oziroma napredovanju sodnikov v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu. Drži sicer, da so (stvarne) pristojnosti posameznih državnih organov tesno povezane s pooblastili, ki jih imajo ti pri izvrševanju svojih pristojnosti, vendar pa o pooblastilih Ustavno sodišče na podlagi 61. člena ZUstS in osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave ni pristojno odločati. Glede na navedeno niso izpolnjene predpostavke za odločanje o sporu glede pristojnosti. Zato je Ustavno sodišče zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Glej 28. člen ZS.

V postopkih pred Sodnim svetom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 31. člena ZSSve).

ZSSve pa vsebuje posebno ureditev tožbenih razlogov v upravnem sporu v zvezi z izbiro kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča. Peti odstavek 36. člena ZSSve določa, da je v postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije.