Jedro

Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. V obravnavanem postopku se odloča o delitvi solastnih nepremičnin udeležencev, parc. št. 309/3, k. o. X, ki v naravi predstavlja stavbišče s stanovanjsko stavbo, ter parc. št. 309/1 in 309/2, k. o. X ki v naravi predstavljata zemljišče okoli stanovanjske stavbe. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesni sklep, s katerim je ugotovilo, da posamezne dele navedene stanovanjske stavbe predstavljajo kletno stanovanje v izmeri 45,65 m2 ter prostor pod stopnicami v izmeri 4,58 m2, stanovanje v visokem pritličju v izmeri 67,02 m2, stanovanje v prvem nadstropju v izmeri 66,21 m2 in stanovanje v mansardi v izmeri 68,69 m2 (1. točka izreka); skupne dele stavbe pa predstavljajo parc. št. 309/3, k. o. X, klet v izmeri 18,53 m2 in celotno stopnišče s podesti v izmeri 35,4 m2 (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sklep preuranjen, v nasprotju sam s sabo in z listinami v spisu. Sklep je izdan na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja hiše, zato ne more biti podlaga za oblikovanje končne odločitve. Sodišče ni ugotavljalo vsebine pravnih podlag, ki bi morebiti ovrgle ali potrdile lastninsko pravico udeležencev. Sodišče tudi ni upoštevalo Dogovora z dne 22. 11. 1990, ki je bil poleg dednega dogovora ključen akt, na podlagi katerega je bila hiša s strani pravnih prednikov udeležencev že razdeljena. Sklep ne upošteva razveljavitve dednega dogovora iz leta 1989, na podlagi katere je predlagateljica pridobila pritlično stanovanjsko enoto s pripadajočim deležem v kleti in na podstrešju. Kot lastnici stanovanja v prvem nadstropju predlagateljici pripada tudi polovica podstrešne etaže. Kletni prostor iz 2. točke izreka ni skupni del stavbe, saj predstavlja funkcionalni del kletnega stanovanja, ki ga predlagateljica uporablja na podlagi prodajnih pogodb. Med posamezne dele stavbe tako sodi 1) stanovanje v kletni etaži v izmeri 68,67 m2, ki v celoti pripada predlagateljici, 2) pritlična etaža, ki je v lasti predlagateljice na podlagi sodne poravnave P – 712/2005 z dne 31. 1. 2006, 3) etaža v prvem nadstropju, ki pripada predlagateljici na podlagi prodajne pogodbe z B. D. in 4) celotna podstrešna etaža. Glede na izkazano lastništvo celotne stavbe gre predlagateljici tudi vrt in dvorišče. Vse enote torej pripadajo predlagateljici, ki v tej smeri nadomešča prvotni zahtevek.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izdaje odločbe, kakršna je izpodbijani sklep, zakon ne predvideva. Vmesno sodbo in temu analogno tudi vmesni sklep je mogoče v postopku izdati le v primeru, ko je toženec oziroma nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku izpodbijal tako podlago kakor tudi višino zahtevka, pa je stvar glede podlage zrela za odločbo (315. člen ZPP(1) v zvezi z 37. členom ZNP(2)). Predloga za delitev solastnih nepremičnin pa smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev(3). Cilj tega postopka je izdaja sklepa, s katerim sodišče odloči, ali naj se solastna stvar razdeli in kako naj se razdeli. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči, katere stvari ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotedanjih solastnikov. Pred odločitvijo o tem mora sodišče celovito presoditi vse okoliščine, ki po določbi 70. člena SPZ(4) vplivajo na delitev stvari (velikost solastniških deležev, upravičen interes za prevzem (dela) stvari). Šele potem ko se razčistijo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delitev, je mogoče izdati (enoten) sklep o delitvi. Pristop sodišča prve stopnje, ki je z vmesnim sklepom odločilo o fizični delitvi stavbe, ne da bi pri tem upoštevalo solastniške deleže solastnikov in druge relevantne okoliščine iz 70. člena SPZ, je torej napačen. Narava stvari zahteva, da so vsa vprašanja delitve celovito obravnavana in da je o zadevi enotno odločeno. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 315. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja tudi pritožba.

6. Sicer pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi si udeleženci oziroma njihovi pravni predniki solastno premoženje že razdelili. Dedni dogovor z dne 10. 4. 1984 je mogoče razlagati le kot dogovor o načinu uporabe solastne stvari, ki ima zgolj praktično naravo in ne more nadomestiti dogovora o razdelitvi solastne stvari(5). Sicer pa je bil omenjeni dedni dogovor, kot navaja tudi sama predlagateljica v pritožbi, s sodbo I P 183/88 z dne 22. 6. 1989 razveljavljen. Dogovor z dne 22. 11. 1990 pa se nanaša le na solastniška deleža T. D. in B. D. in ne tudi na solastniški delež solastnika F. D. Pri zunajsodni delitvi morajo obvezno sodelovati vsi solastniki, ki se lahko le vsi skupaj sporazumejo o načinu delitve. Da bi takšen dogovor v konkretnem primeru obstajal, pa ni izkazano. Tudi na podlagi posameznih prodajnih pogodb se solastne nepremičnine niso mogle razdeliti na posamezne dele, ki bi jih kupci (udeleženci v postopku) pridobili v izključno last. Okoliščine, kaj je kdo kupoval po pogodbi, so lahko upoštevne le pri odločitvi o načinu delitve oziroma pri presoji upravičenega interesa posameznih udeležencev tega postopka (drugi odstavek 70. člena SPZ).

7. V postopku pred sodiščem prve stopnje med udeleženci ni bilo spora o velikosti njihovih solastniških deležev. Predlagateljica je izrecno izjavila, da so deleži udeležencev pri predmetnih nepremičninah, kot izhajajo iz zemljiške knjige, nesporni (list. št. 21). Pritožbene navedbe, da nasprotni udeleženci ne izkazujejo lastništva na spornih parcelah, so pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V novem postopku naj sodišče v okviru trditev in predlogov udeležencev razčisti vsa vprašanja, ki se nanašajo na delitev predmetnih nepremičnin. O zadevi naj odloči z enotnim sklepom, upoštevaje materialnopravne določbe 70. člena SPZ.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(2) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. SRS, 30/1986 in nasl.)

(3) Sodna praksa je že večkrat poudarila, da je v nepravdnem postopku glede na vsebino zahtevkov vmesni sklep dopusten le pri denacionalizacijskih postopkih in postopkih zaradi določitve odškodnin (prim. I Cp 3298/2013)

(4) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl.)

(5) Z dednim dogovorom sta se solastnika A. D. in F. D. dogovorila, da slednji prevzame v uporabo stanovanje v pritličju sporne stanovanjske stavbe.