Jedro

Glede na pogoje, pod katerimi se pridobi pravica do družinske pokojnine, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar obenem ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon. Čim pa je ni mogoče uvrstiti med zakonsko določeno izjemo od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela tožena stranka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju finančni, tudi davčni organ) tožnici odmerila dohodnino za leto 2015 v znesku 44,65 EUR. Ugotovila je, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 0,00 EUR znaša 44,65 EUR. Odločila je, da mora biti ta razlika plačana v roku 30 dni od vročitve odločbe, po poteku tega roka se zaračunajo zamudne obresti in začne postopek davčne izvršbe, da posebni stroški postopka niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi navaja, da je bila z informativnim izračunom dohodnine za leto 2015 z dne 31. 5. 2016 tožnici odmerjena dohodnina za leto 2015, zoper katerega je tožnica pravočasno ugovarjala in vložila dopolnjen informativni izračun dohodnine. Davčni organ je navedbe tožnice preveril in ji na podlagi veh podatkov odmeril dohodnino za leto 2015 v znesku 44,65 EUR. Tožnici v skladu z določbo 111. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ni bila priznana splošna olajšava, saj je A.A. za tožnico uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Letna davčna osnova je bila tožnici ugotovljena v skladu z določbo 109. člena ZDoh-2 in je zmanjšana za olajšave znašala 1.786,13 EUR. V skladu z lestvico iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 in 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (v nadaljevanju Pravilnik) je bila tožnici od davčne osnove 1.786,13 EUR odmerjena dohodnina po stopnji 16,00 % in znaša 285,78 EUR, zmanjšana za 241,13 EUR (13,5 % odmerjene pokojnine, nadomestila oz. priznavalnine) pa znaša 44,65 EUR.

2. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdila tudi tožena stranka in odgovorila na pritožbene ugovore glede kršitve načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Tožena stranka je v obrazložitvi navedla, da se v skladu z določbami od 35. člena do 37. člena ZDoh-2 pokojnine štejejo za dohodek iz delovnega razmerja oziroma dohodek iz zaposlitve in so predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini. Pojasnila je, da mora drugostopenjski organ presojati upravno zadevo v skladu z načelom zakonitosti, ki ga določa 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ne more presojati, ali je zakon pravičen oziroma skladen z ustavo ali ne, ampak ga je dolžan uporabiti. Razlog, da je bila v letu 2016 tožnici prvič odmerjena dohodnina (za leto 2015), je v spremembi Zakona o davčnem postopku. Prej veljavni 268. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) je namreč določal, da davčni organ za določene davčne zavezance ni sestavil informativnega izračuna dohodnine. S črtanjem 268. člena ZDavP-2 mora sedaj davčni organ vsem dohodninskim zavezancem sestaviti informativni izračun dohodnine.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je le-ta v nasprotju z ZDoh-2 in krši splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. V tožbi navaja, da živi v enostarševski družini skupaj z mamo, sestro in bratom, ki se šolata. Je študentka in nima lastnih dohodkov, edini dohodek je pokojnina po pokojnem očetu. Do sedaj ni nikoli prejela odločbe o dohodnini za družinsko pokojnino in ni bila zavezanka za dohodnino. Tožnica se sklicuje na 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v naslajanju ZZZDR), 57. člen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) ter na določbe ZDoh-2, kjer so določene oprostitve pačila dohodnine. Meni, da bi bilo potrebno položaj otrok, ki prejemajo družinsko pokojnino, izenačiti s položajem otrok, ki prejemajo preživnino in bi se moralo skladno z določbami od 20. člena do 34. člena ZDoh-2 odločiti, da se od družinske pokojnine dohodnina ne plačuje. Sklepno tožnica predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami ZDoh-2, na katere se sklicuje. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 2015. Odločitev izhaja iz med strankama nespornega dejanskega stanja, da je tožnica v relevantnem obdobju prejemala družinsko pokojnino po pokojnem očetu v skupnem znesku 1.786,13 EUR. ZDoh-2 v določbah od 35. člena do 37. člena določa, da se pokojnine štejejo za dohodek iz delovnega razmerja oziroma za dohodek iz zaposlitve. Letna davčna osnova tožnice je bila ugotovljena v skladu s 109. členom ZDoh-2, dohodnina od davčne osnove pa odmerjena v skladu z dohodninsko lestvico iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 in 2. člena Pravilnika in sicer v višini 44,65 EUR. Tožnica v tožbi ne ugovarja ugotovljeni višini davčne osnove, niti ne sami višini odmerjene dohodnine.

7. Tožnica ugovarja, da bi morala biti družinska pokojnina v skladu z določbami od 20. člena do 34. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Navedene določbe ZDoh-2 urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, med njimi pa ni družinske pokojnine. Po presoji sodišča se tožnica tudi ne more uspešno sklicevati na 29. člen ZDoh-2, ki določa, da se dohodnina ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne določbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Glede na pogoje, pod katerimi se pridobi pravica do družinske pokojnine1, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar obenem ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon2. Čim pa je ni mogoče uvrstiti med zakonsko določeno izjemo od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela tožena stranka, zato sodišče zavrača ugovor tožnice kot neutemeljen.

8. Tožbeni ugovor je usmerjen tudi v neenakopravno obravnavanje otrok, ki prejemajo preživnino in otrok, ki prejemajo družinsko pokojnino. Po vsebini tožnica torej uveljavlja kršitev ustavne pravice enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). Po presoji sodišča pa takšna kršitev ni podana.

9. Načelo enakosti pred zakonom opredeljuje 14. člen Ustave RS, ki določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. To ustavno načelo od zakonodajalca zahteva, da se dvoje življenjskih področij, dejanskih stanov ali oseb, ki so med seboj v pretežni meri enake, tudi ureja enako in če so različne, ureja različno3. Načela enakosti pred zakonom ni torej mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh otrok, katerim je eden od staršev umrl ali katerih starši so ločeni), ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki položaji obravnavajo različno. Tožnica meni, da je bilo načelo enakosti kršeno s tem, ko zakonodajalec različno obravnava otroke, ki prejemajo družinsko pokojnino in morajo plačati dohodnino ter otroke, ki imajo ločene starše in prejemajo preživnino, pa jim dohodnine ni potrebno plačati. Po presoji sodišča taka (različna) obravnava ne pomeni, da bi bila tožnica diskriminirana, pač pa da je zakonodajalec dva različna položaja uredil različno, kar pa je ustavno dopustno, če obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Načelo enakosti pomeni splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti. Različen finančni izplen oziroma dejansko razpolaganje z denarnimi sredstvi (kdo je zavezanec za plačilo dohodnine) pa ima temelj v različnih dejanskih okoliščinah oziroma veljavni zakonodaji. Pri tem sodišče dodaja, da je vir preživnine drugačen od vira družinske pokojnine in ju že zaradi tega ni moč enačiti. Preživninski zavezanec plačuje preživnino iz svojih prihodkov oziroma svojega premoženja, ki je tudi predmet obdavčitve in bo torej v primeru, da se preživnina plačuje iz dohodka iz delovnega razmerja, le-to tudi predmet obdavčitve in bo zavezanec za preživnino moral plačati dohodnino. Medtem pa gre pri družinski pokojnini za drug vir, saj se izplačuje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upravičencu do družinske pokojnine, ki pa je hkrati tudi zavezanec za plačilo dohodnine. Sodišče zato ocenjuje, da do kršitve enakosti pred zakonom in s tem do posega v pravice iz 14. člena Ustave RS ni prišlo.

10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti niti očitane kršitve Ustave RS, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Glej 55. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/2012 z dne 14. 12. 2012. 2 Zakon o zakonski zvezi in družinski razmerjih (ZZZDR), Uradni list, št. 69/2004 z dne 24. 6. 2004. 3 Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, str.175-176.