Jedro

Odločitev delodajalca glede odobritve dopusta mora biti decidirana in nedvoumna. V kolikor izjava ni takšna, mora sodišče ugotoviti, ali je bil delavec glede na vse okoliščine primera v dobri veri, da je izraba dopusta odobrena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 28.8.2000 in z dne 11.9.2000. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe, mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico od 13.9.2000 dalje dokler nezakonito prenehanje delovnega razmerja traja, mu za to obdobje izplačati prikrajšanje pri plači z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega prikrajšanja dalje do plačila ter zanj za čas od 13.9.2000 dalje, dokler nezakonito prenehanje traja, obračunati in plačati ustrezne prispevke in dajatve, ki bremenijo plačo, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku poravnati stroške postopka v znesku 107.633,50 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe od 12.6.2001 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče na podlagi tožnikove izpovedbe neutemeljeno sklepalo, da je obstajal dogovor za dopust, ki ga je bilo potrebno le realizirati. Pritožba opozarja na tožnikovo neverodostojnost, ki se kaže v zatrjevanju tožbe in kasneje na prvi glavni obravnavi, dokler ni bila zaslišana priča B. M., ki je trdil, da je šele dne 15.9.2000 prejel vabilo na obravnavanje njegovega ugovora, ki se je vršilo že dne 11.9.2000. Pritožba opozarja, da sodišče v obrazložitvi sodbe sploh ni omenilo tožnikovega ugovora in ni ocenilo tožnikovih navedb v ugovoru. Prav tako sodišče ni ocenilo oziroma je v nasprotju z izpovedbami ocenilo pričevanje prič M. J., J. J., S. K., B. R. in S. R., zgolj na podlagi trdilnega stavka tožnika tožencu, da gre s ponedeljkom na dopust, pa je sklepalo, da je bil dopust tožniku odobren že dne 15.6.2000. Pritožba je utemeljena.

Po proučitvi podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni v celoti in pravilno ugotovilo dejanskega stanja, zato je izpodbijana sodba, v kateri je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo, najmanj preuranjena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni zavzelo jasnega stališča do tožnikovih navedb v ugovoru zoper prvostopenjski sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja z dne 28.08.2000, v katerih je že sam tožnik navedel, da je toženca že 15.6.2000 seznanil, da bi imel po 15. avgustu teden dni dopusta, na kar mu je ta odgovoril, da se "moramo po pameti dogovoriti". Glede razgovora dne 18.8.2000, ko naj bi tožnik tožencu dejal, da gre naslednji ponedeljek na dopust, pa je tožnik v ugovoru navedel, da je toženec zagodrnjal nekaj besed, ki jih ni bilo razločno razumeti. Prav tako je navedel, da misli, da je rekel "kaj sanjate o dopustu". Tako da ni rekel da lahko gre, niti ni rekel, da ne sme iti. Tako že iz samih navedb tožnika v ugovoru izhaja, da dejansko stanje glede odobritve dopusta le ni tako enoznačno in nesporno. Zato je sklepanje sodišča prve stopnje, ki je svojo dokazno oceno oprlo predvsem na izjavo tožnika dne 18.8.2000, ko je tožencu dejal "Čuj, mene v ponedeljek ni, imam dopust" neprepričljivo in najmanj preuranjeno. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zaslišanih prič, ki so zaposlene pri tožencu, niti ne do izpovedbe toženca, zato je sklepanje sodišča prve stopnje neobrazloženo.

Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti odločitev delodajalca glede koriščenja letnega dopusta nedvoumna in decidirana, saj mora tako delodajalec delavcu jasno povedati, ali le ta lahko koristi dopust ali ne. Nelogično je, da so ostali zaposleni odgovor toženca nesporno razumeli, da mu dopusta dne 18.8.2000 ni odobril, tožnik pa sam v ugovoru navaja, da je toženec le zagodrnjal nekaj besed, ki jih ni bilo razločno razumeti.

Ker navedena dejstva niso v celoti razčiščena, oziroma sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje najprej podrobno analizira dogovarjanje tožnika in toženca dne 15.6.2000, prav tako pa naj ugotovi, kakšna je bila odločitev delodajalca dne 18.8.2000 oziroma, kako je bilo mogoče razumeti njegovo izjavo tega dne. Ko bo sodišče obravnavalo navedena sporna vprašanja, na katero je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, naj o zadevi ponovno odloči.