Jedro

Stranki se lahko veljavno dogovorita, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti. Omejitev iz 1. odst. 399. čl. ZOR velja med fizičnimi osebami, medtem ko najvišja dopustna pogodbena obrestna mera za druge subjekte ni predpisana.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu tako spremeni, da se glasi: 1. Tožena stranka je dolžna tožeči plačati 523.921,20 SIT z zamudnimi obrestmi od tega zneska po pogodbeni obrestni meri R + 27 % oziroma po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, če je ta višja od pogodbene, in sicer od 30.4.1995 do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 290.349,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 273.542,00 SIT od 27.5.1999 dalje do plačila, od 16.807,00 SIT pa od 30.10.1996 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 30.10.1996, I 845/96 se v celoti razveljavi.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 65.267,70 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.1999 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 523.921,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.4.1995 do plačila in ji povrniti 273.542,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Višji obrestni zahtevek je zavrnilo, zaradi modifikacije tožbenega zahtevka pa razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 845/96 z dne 30.10.1996. Proti zavrnilnemu delu navedene sodbe se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da tečejo v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti višja od obrestne mere zamudnih obresti, te obresti tudi po dolžnikovi zamudi (2. odst. 277. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tožeča stranka je zahtevala obresti po pogodbeni obrestni meri za primer, če je ta višja od zakonske. V primeru, če bi bila v posameznem primeru zakonska zamudna obrestna mera višja od pogodbene, pa se seveda v skladu s splošno določbo 1. odst. 277. čl. ZOR terjatev obrestuje po višji - zakonski zamudni obrestni meri. Tožeča stranka je postavila tudi zahtevek na plačilo izvršilnih stroškov v višini 16.807,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 30.10.1999 (pravilno 1996) do plačila. O tem delu zahtevka sodišče ni odločilo.

Pritožba je utemeljena.

Iz kreditne pogodbe št. 3360/5-92 z dne 28.10.1992 izhaja, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu dogovorili za pogodbeno obrestno mero R + 18 %. V skladu s splošnimi pogoji poslovanja, ki veljajo tudi za sporno pogodbeno razmerje (6. čl. kreditne pogodbe) dolguje dolžnik kot kreditojemalec v primeru, če ne poravna pravočasno svoje zapadle obveznosti, tudi zamudne obresti po obrestni meri, ki je za 50 % višja od pogodbene obrestne mere, to je v konkretnem primeru R + 27 %.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se stranki dogovorita s pogodbo in ki tečejo že pred dospelostjo denarne obveznosti. Kadar so pogodbene obresti višje od zakonskih zamudnih obresti, tečejo pogodbene obresti tudi po dolžnikovi zamudi (2. odst. 279. čl. ZOR). Stranki pa se lahko dogovorita tudi, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti (primerjaj 2. odst. 400. čl. ZOR).

Stališče sodišča prve stopnje o najvišji dopustni pogodbeni obrestni meri je nepravilno, saj je le-ta predpisana zgolj za pogodbe med fizičnimi osebami (1. odst. 399. čl. ZOR).

Glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami, napotuje ZOR v 2. odst. 399. čl. na poseben zakon. Ker noben takšen predpis ni bil sprejet, med temi subjekti obrestna mera pogodbenih obrestni ni omejena. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb (141. člen ZOR).

Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem (obrestnem) delu spremenilo tako, da tožena stranka tožeči stranki poleg glavnice dolguje tudi obresti po pogodbeni obrestni meri R + 27 % oz. po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, če je ta višja od pogodbene od 30.4.1995 do plačila (4. točka 373. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ - Ur. l. RS 19/94 - ZPP).

Tožeča stranka stroškov, ki so ji nastali v predhodnem - izvršilnem postopku, sicer ne more uveljavljati v obliki posebnega zahtevka in ga kumulirati z drugimi zahtevki iz iste tožbe, lahko pa jih zahteva kot del pravdnih stroškov.

To je tudi storila in stroške izvršilnega postopka zaznamovala pod tč. 2. stroškovnika z dne 14.9.1998. Ker v predhodnem izvršilnem postopku niso bili priznani (sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 30.10.1996, opr. št. I 845/96 v celoti razveljavilo), je pritožbeno sodišče sodbo v izreku o pravdnih stroških spremenilo tako, da mora tožena stranka tožeči stranki poleg že prisojenih plačati še 16.807,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.10.1996 do plačila (4. tč. 373. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 2. odst. 166. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Stroški so odmerjeni z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter z upoštevanjem 19 % davka na dodano vrednost znašajo 65.267,70 SIT.