Jedro

Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5476/2010 z dne 10. 2. 2010 v 1. in 3. točki izreka. S sklepom z dne 26. 4. 2012 pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti njene pravdne stroške v znesku 120,52 EUR.

2. Zoper sodbo in sklep vlaga pravočasni pritožbi tožeča stranka, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo in sklep razveljavi. V obeh pritožbah graja odločitev sodišča, ki je zavrnilo dokazni predlog tožnika za zaslišanje prič A. P. in S. V. Omenjeni priči sta bili predlagani zato, da bi potrdili obstoj naročila popravila motorja s strani toženca. Omenjeno jasno izhaja iz trditev tožeče stranke v pripravljalnih vlogah in nasprotne ugotovitve prvostopnega sodišča ne držijo. Le z zaslišanjem obeh prič bi sodišče lahko pravilno in v celoti spoznalo dejansko stanje glede naročila popravila motornega kolesa, česar pa ni storilo in je dokazni predlog zavrnilo. S tem je kršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je bistvena kršitev določb postopka. Tudi pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS se nanaša na dokazni postopek. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki v dokaznem postopku zagotovljena enakopravnost, da ima pravico predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Načelno torej obstoji pravica do izvedbe dokazov. Sodišče v predmetnem sporu ni imelo argumentov, da bi dokazna predloga zavrnilo. Posledično je zmotna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sodbo po določilu drugega odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, ker je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pridobljenih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka (list. 31 spisa), je bil namreč po predloženi vročilnici vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti, opustitev izvedbe naroka pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti).

5. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je za toženca opravila generalni servis motornega vozila, pri čemer je toženec sam naročil storitev za sina A. Da je bil naročnik storitve toženec osebno, je tožeča stranka poudarila tudi v drugi pripravljalni vlogi, ko je navedla, da je toženec kot naročnik storitve tudi njen plačnik. V zvezi s temi trditvami je vseskozi predlagala zaslišanje obeh zakonitih zastopnikov tožnika A. P. ter S. V. Sodišče prve stopnje je oba dokazna predloga zavrnilo, češ da iz trditev tožnice ne izhaja, da je bilo njuno zaslišanje predlagano za dokazovanje dejstva, kdo je bil naročnik storitev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila zavrnitev tega dokaznega predloga neutemeljena, saj sta bili priči predlagani prav glede vprašanja, kdo je bil naročnik popravila. Tožeči stranki tako ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, saj sodišče njenih dokaznih predlogov neupravičeno ni izvedlo. S tem ji je odvzelo možnost, da bi lahko uspela v postopku, saj ji je vnaprej zavrnilo dokaze o bistvenem spornem dejstvu. Vse to je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe zaradi kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in vrnitev zadeve v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje opravi narok za glavno obravnavo ter izvede dokaz z zaslišanjem prej omenjenih prič.

6. Pritožbeno sodišče še dodaja, da mora sodišče, v primeru kadar razveljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka, odločiti tudi o tožbenem zahtevku.

7. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi sklep o povračilu pravdnih stroškov z dne 26. 4. 2012 (3. točka 365. člena ZPP).