Up-30/99

16.2.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa pooblaščenec B. B. iz Z. na seji senata dne 16. februarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Okrajne zaplembne komisije v Trbovljah št. 26/2 z dne 15. 11. 1945 in zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 14/94 z dne 13. 12. 1995 v zvezi z odločbo Ministrstva za pravosodje št. 464-97/93-13 z dne 25. 11. 1993 in odločbo Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Trbovlje št. 464-000-1/93-02/9 z dne 20. 9. 1993 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 28. 1. 1999, izpodbija odločbo zaplembne komisije, izdane leta 1945 in sodbo Vrhovnega sodišča št. U 14/94 z dne 13. 12. 1995, s katero je bila v upravnem sporu zavrnjena njena tožba zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, s katero je slednje zavrnilo pritožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti navedene zaplembne odločbe. V ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi zatrjuje nezakonitost zaplembne odločbe ter pavšalno navaja, da so bile z odločitvijo Vrhovnega sodišča in upravnih organov kršene njene človekove pravice.

2.Ustavna pritožba zoper odločbo Okrajne zaplembne komisije v Trbovljah št. 26/2-143/45 z dne 15. 11. 1945 ni dopustna. V skladu z 82. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je namreč ustavna pritožba mogoča le zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave.

3.Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

4.Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča je bila v zvezi z navedenimi odločbami upravnih organov izdana dne 13. 12. 1995.

5.Ker pritožnica ni izkazala pravočasnosti ustavne pritožbe zoper navedeno sodbo, je bila pozvana, naj to stori. Obenem je bila pozvana tudi, naj navede, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi ji bile s sodbo in odločbami upravnih organov kršene in iz česa naj bi to izhajalo. V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnica ni navedla, kdaj je prejela izpodbijano sodbo. Iz navedenega izhaja, da je ustavna pritožba prepozna.

6.Iz navedb v dopolnitvi ustavne pritožbe izhaja, da pritožnica predlaga sprejem ustavne pritožbe kljub temu, da je bila vložena po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS. Vendar pritožnica kljub pozivu ni navedla, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi ji bile kršene, temveč očita Vrhovnemu sodišču, da neupravičeno ni presojalo zakonitosti zaplembne odločbe. Meni namreč, da se Vrhovno sodišče ne bi smelo ozko omejiti le na predlog za izrek ničnosti odločbe, ker naj bi bilo potrebno popraviti napake revolucionarnih upravnih in sodnih postopkov.

7.Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena. Ustavno sodišče pa v obravnavanem primeru ni našlo razlogov za tak izredni sprejem pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča, oziroma ocenjuje, da iz pritožničinih navedb in podatkov v spisu ne izhaja, da bi šlo za posebno utemeljen primer, ki bi izjemoma dovoljeval odločanje o ustavni pritožbi, vloženi po izteku šestdesetdnevnega roka. Opustitev pravočasne vložitve ustavne pritožbe pa sama po sebi še ni razlog za izjemno obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan