Jedro

Čeprav je sodišče prve stopnje hkrati obravnavalo dve tožbi (z dvema glavnima in enim podrednim tožbenim zahtevkom), je predmet obeh tožb in vseh zahtevkov isti - denarna sredstva v višini 80.000 EUR, ki naj bi jih toženec prejel od svoje matere, zapustnice. Ne gre za dve tožbi, ki bi se nanašali na dve različni darili, temveč je bil predmet obravnave in dokaznega postopka zgolj en, to je sporni znesek 80.000 EUR. Toženec je s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi hkrati odgovarjal obema tožnicama, saj je bilo ves čas govora o enem, istem predmetu. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotovilo, da skupna vrednost predmeta odvetniške storitve tudi po združitvi pravd znaša 80.000 EUR, in tožencu glede na ugotovljeno sporno vrednost pravilno odmerilo pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1. Prva tožnica je zoper toženca in drugo tožnico vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev, da denarna sredstva v višini 80.000 EUR, ki jih je zapustnica s podpisom kreditne pogodbe vzela pri banki za namen pomoči tožencu pri nakupu nepremičnine, predstavljajo njeno darilo, ki se v celoti všteva v dedni delež toženca. Podredno je zahtevala ugotovitev, da je toženec od zapustnice sporno nepremičnino pridobil neodplačno, zato se to darilo v celoti vračuna v njegov dedni delež. Druga tožnica je zahtevala ugotovitev, da je zapustnica tožencu za nakup spornega stanovanja podarila 80.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2017 dalje, pri čemer se darilo všteje v njegov dedni delež. Sodišče prve stopnje je obe zadevi s sklepom z dne 30. 3. 2021 združilo. Dne 8. 4. 2022 je izdalo sodbo, s katero je vse tožbene zahtevke zavrnilo in sklenilo, da bo o pravdnih stroških odločeno s posebnim sklepom. Sodba je po odločitvi pritožbenega sodišča¹ pravnomočna.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prvi tožnici naložilo plačilo toženčevih stroškov v znesku 2.903,57 EUR in pripadajoče obresti (I. točka izreka) ter drugi tožnici prav tako plačilo 2.903,57 EUR in pripadajoče obresti (II. točka izreka). Kar je toženec predlagal drugače ali več, je zavrnilo (III. točka izreka).

Pritožbi

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujeta prva tožnica in toženec.

4. Prva tožnica prvostopenjski sklep izpodbija v I. točki izreka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je celoten postopek povzročil toženec. Ker je v zapuščinskem postopku le pavšalno navajal, da je stanovanje kupil sam, dokaze o tem pa je predložil šele v pravdnem postopku, bi bilo treba po krivdnem načelu vse stroške postopka naložiti njemu. Poleg tega bi lahko vse dokaze in navedbe podal v odgovoru na tožbo.

5. Toženec se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper zavrnilni del prvostopenjskega sklepa (III. točka izreka). Višjemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mu poleg že priznanih stroškov prizna še dodatne stroške. Glede I. in II. točke izreka pa predlaga, da se zaradi jasnosti izpodbijani sklep dopolni z navedbo izrecnega poimenovanja prve in druge tožnice, oziroma da se razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Priglaša stroške s pritožbo. Izpostavlja, da ne gre za nasprotno tožbo, ampak za dve ločeni in različni tožbi, zato bi bilo treba pri vsaki za vrednost spornega predmeta šteti 80.000 EUR, skupno 160.000 EUR. Tožnici sta povzročili, da se je obravnavalo več zahtevkov. Izpodbija stališče prvostopenjskega sodišča o nepriznanju odvetniške nagrade za pregled listin in za poročilo stranki. Prvo opravilo je nujno potrebno, da se stranki sploh svetuje in se ta odloči o nadaljnjih postopkih, drugo pa ni zajeto v ostalih nagradah.

Odgovor na pritožbo

6. Toženec v odgovoru na pritožbo prve tožnice predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

Odločitev o pritožbah

7. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi prve tožnice

8. Sodišče praviloma o stroških postopka odloči po načelu uspeha. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Le izjemoma mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP). Prva tožnica si uporabo te določbe napačno razlaga. Krivdno merilo ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč zgolj vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegov izid, in s tem širiti dejanske podlage odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.² Krivdnega načela tako ni mogoče uporabiti zaradi zatrjevanega toženčevega pomanjkljivega sodelovanja v drugem postopku. Poleg tega je dokazno breme glede obstoja darila na tistemu, ki to zatrjuje.³

9. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da bi toženec vse dokaze in navedbe lahko podal v odgovoru na tožbo. Toženec je v pripravljalnih vlogah odgovarjal (tudi) na navedbe in dokazne predloge tožnic v njunih vlogah, sicer pa je bilo zaradi zaslišanja pravdnih strank in prič treba opraviti več narokov za glavno obravnavo.

O toženčevi pritožbi

10. V zvezi s toženčevo pritožbo višje sodišče uvodoma izpostavlja, da dopolnitev izreka prvostopenjskega sklepa z izrecno navedbo imen prve in druge tožnice ni potrebno. Iz uvoda izpodbijanega sklepa jasno izhaja, katera oseba nastopa v vlogi prve tožnice in katera v vlogi druge tožnice.

11. Sodišče prve stopnje je pri obračunu odvetniških stroškov kot vrednost spornega predmeta pravilno upoštevalo znesek 80.000 EUR. Čeprav je hkrati obravnavalo dve tožbi (z dvema glavnima in enim podrednim tožbenim zahtevkom), je predmet obeh tožb in vseh zahtevkov isti - denarna sredstva v višini 80.000 EUR, ki naj bi jih toženec prejel od svoje matere, zapustnice. Ne gre za dve tožbi, ki bi se nanašali na dve različni darili, temveč je bil predmet obravnave in dokaznega postopka zgolj en, to je sporni znesek 80.000 EUR. Toženec je s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi hkrati odgovarjal obema tožnicama, saj je bilo ves čas govora o enem (istem) predmetu. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da skupna vrednost predmeta odvetniške storitve tudi po združitvi pravd znaša 80.000 EUR, in tožencu glede na ugotovljeno sporno vrednost pravilno odmerilo pravdne stroške.

12. Toženec neutemeljeno zahteva povrnitev odvetniških nagrad za posvet s stranko, pregled listin oziroma dokumentacije ter za poročilo stranki. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, posvet s stranko in pregled listin, ki ju odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati stroške. Nagrada zanju je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na tožbo. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zavrnilo tudi priglašeno nagrado za poročilo stranki, saj to ni bilo izkazano.

Sklepno

13. Na podlagi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker v pritožbah navedeni razlogi niso utemeljeni in niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

14. Noben od pritožnikov s svojo pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor toženca na pritožbo prve tožnice pa ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ne gre za potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP). Višje sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

(1) VSL sodba I Cp 1555/2022.

(2) VSRS sklep II Ips 454/2007 , VSL sklep I Ip 499/2015, VSL sklep I Ip 6/2023.

(3) VSL sklep I Cp 1579/2020.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 39, 39/1, 41, 41/1, 44, 44/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.