Jedro

Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožnica od 1. 8. 2008 dalje upravičena do plače po 21. plačnem razredu brez odprave nesorazmerij.

Tožnica se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Navaja, da se je zaposlila na delovnem mestu pomočnica vzgojiteljice na podlagi sklepa o izbiri z dne 26. 1. 1998, v katerem je bilo izrecno navedeno, da izpolnjuje predpisane pogoje za navedeno delovno mesto. V času zaposlitve pri toženi stranki je imela doseženo V. stopnjo izobrazbe, in sicer dokončano Srednjo družboslovno in naravoslovno šolo .... Tožnica je pridobila naziv gimnazijski maturant. Dosežena stopnja tožnice izhaja iz njene delovne knjižice. Sodišče je zato v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da tožnica v letu 2004 ni imela V. stopnje izobrazbe. Ves čas zaposlitve pri toženi stranki tožnica ni bila niti enkrat opozorjena, da njena izobrazba ne ustreza pogojem za zasedbo delovnega mesta. Meni, da ni pravilno stališče sodišča, da lahko napreduje le zaposleni, ki ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen. Po mnenju tožnice Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah ni v skladu z ZRPJZ in ZSPJS. Na podlagi določb KPJS in v skladu z 49. č členom ZSPJS bi se moralo upoštevati še eno napredovanje tožnice v letu 2007, čeprav ji takrat ni bila izdana odločba o napredovanju ali pa ji je bila, pa jo tožnica nima v posesti. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka zavrača pritožbene navedbe tožnice in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter v zadevi pravilno odločilo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja pravilnost prevedbe tožničine plače. Sporno je vprašanje pravilne določitve in izplačila plače za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice po prehodu iz starega v nov plačni sistem, tj. od 1. 8. 2008 dalje. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica od 1. 8. 2008 dalje upravičena do plače po 21. plačnem razredu brez odprave nesorazmerij, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen. Skladno z avtentično razlago 49. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (objavljeno v Ur. l. RS, št. 35/2011 z dne 4. 5. 2011) je namreč potrebno pri prevedbi izhajati iz zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Po prvem odstavku 49. a člena ZSPJS se za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona opravi prevedba nominalnega zneska osnovne plače, določene za delovno mesto oziroma naziv, in nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plač po tem zakonu. Avtentična razlaga 49. a člena ZSPJS določa, da je določbo 49. a člena ZSPJS treba razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Če v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače javnega uslužbenca se upošteva količnik za določitev osnovne plače javnega uslužbenca, ki je bil določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Po drugem odstavku 48. a člena ZSPJS je bil za prevedbo zadolžen delodajalec.

Podlaga za prevedbo je osnovna plača tožnice, ki jo je ta dosegla z napredovanji na delovnem mestu oziroma v nazivu (seštevek količnika), z dodatki, vključenimi v njeno osnovno plačo. Osnovna plača javnega uslužbenca je bila namreč določena na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb, praviloma v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca (sklep, odločba, pogodba o zaposlitvi). Sodišče prve stopnje je zato pravilno izhajalo iz odločbe o določitvi količnika z dne 1. 7. 2006 in ugotovilo, da je količnik za določitev osnovne plače tožnice, ki ga je dosegla z napredovanjem, znašal 2,40, ter da je bila tožnica upravičena do dodatka v višini skupaj 1,69 količnika.

Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je sodišče utemeljeno upoštevalo z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Pravilno je zato sodišče zaključilo, da je delovno mesto pomočnik vzgojitelja uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred. Glede na postavljena tožbena zahtevka strank se do utemeljenosti priznanih napredovanj v prejšnjem plačnemu sistemu, upoštevanih v količniku osnovne plače tožnice (2,40), v tem sporu sodišču prve stopnje sploh ni bilo potrebno opredeliti. Zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na število priznanih napredovanj tožnice pred prevedbo.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 49. člen KPJS, ki določa, da se javnim uslužbencem ob določitvi osnovne plače v skladu z 49. členom ZSPJS upošteva število napredovanj, ki bi jih zaposleni dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 plačni razred, vendar največ za 5 plačnih razredov. Ta določba velja le za tiste javne uslužbence, pri katerih ni bilo sistema napredovanj, ne pa za tožnico, ki je lahko napredovala (in tudi dejansko je napredovala).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato tožena stranka sama nosi stroške te vloge skladno s 155. členom ZPP.