Jedro

Organ za BPP je pravilno tudi ugotovil, da tožnica zoper dražbeni razglas (glede na 92. in 93. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva dražbo kot način prodaje) nima na voljo pravnih sredstev. Tožnica pa tudi ne v upravnem postopku, ne sedaj v tožbi, ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je organ za BPP pravilno ocenil, da tožnica do dodelitve BPP tudi iz tega razloga (upoštevajoč četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP) ni upravičena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za sestavo in vložitev odloga oziroma preložitve dražbe.

2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za ''vložitev odloga oziroma preložitve dražbe''. Uvodoma je organ za BPP povzel relevantne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, 13., 14. in 24. člen), še posebej četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Ugotovil je, da pred Okrajnim sodiščem v Radovljici pod opr. št. I 121/2019 poteka izvršilni postopek zoper tožnico in A. A., zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Povzel je potek dosedanjega izvršilnega postopka, pri čemer je postopek sedaj v fazi razpisa javne dražbe dne 19. 10. 2021. Po mnenju organa ni razumno, da bi se tožnici dodelila strokovna pomoč odvetnika, ker zoper dražbeni razglas tožnica nima pravnih sredstev, s katerimi bi bila lahko uspešna zlasti na način, da bi preprečila nadaljevanje izvršbe ali jo omejila. Ob izrecni izključitvi možnosti dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik, razen, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ter glede na dejstvo, da tožnica niti ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, je prošnjo treba zavrniti.

3. Tožnica je zoper izpodbijani sklep (točno: odločbo) vložila tožbo in sodišču predlagala njegovo razveljavitev in s tem prekinitev nedopustne prakse organa za BPP, ki sta po njenem mnenju kriva za njeno nedopustno življenjsko situacijo. Iz postopka odločanja so ''umaknili'' le F.O., vendar se s tem situacija ni izboljšala. Že od leta 2015 je žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža in njegovega zastopnika. V vsaki posamezni zadevi v postopku I 121/2019 mora vlagati vlogo za BPP, kot da je edina dolžnica. Tako je prišlo do izvedbe dejanj izvršitelja B. B. Od junija 2016 je tudi žrtev policijskega nasilja, omejena ji je pravica do enake obravnave pred zakonom, do učinkovitega pravnega sredstva, do zasebne lastnine (14., 25. in 33. člen Ustave), kršeno je načelo zakonitosti v kazenskem postopku (28. člen Ustave). Posledično je utrpela nedopustno in veliko materialno ter nematerialno škodo, ki jo bo uveljavljala. Tožbo vlaga tudi iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V nadaljevanju vlaga tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, kar podrobno obrazloži. 4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 1674/2021 z dne 4. 1. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizkazanih zakonskih pogojev po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**Razlogi sodišča**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za odlog oziroma preložitev dražbe.

8. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP pri presoji dodelitve BPP določa dva sklopa pogojev, in sicer: (i) socialni položaj upravičenca in (ii) upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju vsebinski pogoj). Ob tem v 8. členu ZBPP določa še, v katerih zadevah se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo (četrta alineja prvega odstavka).

9. Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morata biti torej izpolnjena tako materialni (finančni) kot tudi vsebinski pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu BPP, ki ni v tem, da bi se dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih možnosti za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa naslovnega sodišča1, temveč tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice2. 10. Ugotovitev organa za BPP, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo odloga oziroma preložitve dražbe, zaradi česar ne izpolnjuje objektivnih pogojev iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna. Med strankama ni sporno, da je bila v izvršilnem postopku I 121/2019, v katerem tožnica nastopa kot dolžnica, razpisana javna dražba zaradi prodaje zarubljenih stvari (kot novega izvršilnega naslova v izvršilnem postopku, ki teče zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine). Organ za BPP je pravilno tudi ugotovil, da tožnica zoper dražbeni razglas (glede na 92. in 93. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva dražbo kot način prodaje) nima na voljo pravnih sredstev. Tožnica pa tudi ne v upravnem postopku, ne sedaj v tožbi, ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je organ za BPP pravilno ocenil, da tožnica do dodelitve BPP tudi iz tega razloga (upoštevajoč četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP) ni upravičena. Na ta dejstva se je organ za BPP tudi upravičeno oprl, saj mora pri presoji dodelitve BPP upoštevati vse okoliščine in dejstva konkretne zadeve.

11. Z ugovori, ki se nanašajo na dogajanja od leta 2015 v zvezi z postopki, povezanimi z njenim bivšim možem, na prejšnje odločanje strokovnega sodelavca v postopkih dodelitve BPP, kot tudi v zvezi s postopki pred policijo od leta 2016, zaradi česar so ji po njenem mnenju kršene ustavne pravice (14., 25., 33. in 28. člen Ustave) tožnica drugačne odločitve ne more doseči, saj z ničemer ne pojasni povezave med opisanimi dogodki in izpodbijanim aktom.

12. Tožničin ugovor, da tožbo vlaga zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, pa je sodišče tudi moralo zavrniti, saj je podan na pavšalni ravni in s tem ostaja povsem neizkazan.

13. Sodišče je tako tožbo, ker je spoznalo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

14. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejstva, ki so relevantna za odločitev (da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za odlog oziroma preložitev dražbe), niso bila sporna.

15. Sodišče ni posebej odločalo o tožničini prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnica že na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks za spore v zvezi z brezplačno pravno pomočjo (10. člen Zakona o sodnih taksah).

1 Na primer Upravno sodišče RS, sodba III U 44/2020 z dne 14. 5. 2020 in III U 261/2015 z dne 6. 11. 2015. 2 Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).