Jedro

Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe o uvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje za podporni zid.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora takoj po njeni vročitvi ustaviti gradnjo podpornega zidu iz kamnite zložbe v širini 1 m, višini do 1 m in armiranobetonskega podstavka v debelini 0,2 m višini 0,43 m dolžine 26,6 m, ki se nahaja ob strugi vodotoka v ... s parcelno številko 45/14 in 47/34 k.o. ... (1. točka izreka) in da mora v roku 30 dni odstraniti gradbeni objekt iz prve točke izreka ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugi osebi ali s prisilitvijo (4. točka). Za objekt so bile izrečene prepovedi (3. točka) in še navedeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve (6. točka).

2. V obrazložitvi navaja, da je z ogledom na kraju samem ugotovil, da je na desni strani brežine vodotoka izveden podporni zid iz kamnite zložbe (lomljeni kamni in skale). Nad krono armiranobetonskega podpornega zidu je izveden podložni beton in na njem armiranobetonski podstavek (zidek za namestitev ograje) v debelini 0,2 m in v višini 0,43 m v dolžini 26,6 m kot kamnita zložba. Trditve investitorja, da je na klančini (brežini) kamenje zgolj položeno, podporni zid pa se s tem ne povezuje in je zato nižji od 0,5 m ter ga je zato potrebno opredeliti kot enostaven objekt, po njegovi presoji ne držijo. Kamnita zložba in armiranobetonski podstavek sta statično povezana z izvedenim podložnim betonom na kroni kamnite zložbe. Kadar pa je več objektov, četudi enostavnih, med seboj konstrukcijsko povezanih, se to šteje za celoto, tj. za en objekt. Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker njegova višina presega višino 0,5 m, objekta ni mogoče uvrstiti k enostavnim objektom, temveč k nezahtevnim. Za gradnjo nezahtevnega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga investitor nima. Nadalje ugotavlja, da bi moral biti objekt odmaknjen od sosednjega zemljišča v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. Občina ... pa vztraja, da je poseg izveden na njenem zemljišču (parc.št. 47/34 k.o. ...), kar dokazuje z geodetskimi meritvami z dne 3. 10. 2016. Investitor se je pri postavitvi ograje napačno oprl na skico terenske meritve, ki jo je izdelal geodet za namen izdelave geodetskega načrta katastra komunalnih vodov. Gre za drugačen namen izdelave geodetske skice, zato ni primerljiva s skico terenske meritve za ureditev meja. Glede na ugotovljeno investitor izvaja nelegalno gradnjo objekta (12.1. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov; v nadaljevanju ZGO-1) in so podani pogoji za izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1 in za izrek prepovedi iz 158. člena ZGO-1. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil, ob reševanju pritožbe pa je odpravil prvo točko izreka in jo nadomestil z novo točko, ki se glasi, da mora inšpekcijski zavezanec takoj po njeni vročitvi odstraniti podporni zid (namesto ustaviti njegovo gradnjo), kar obrazloži s tem, da je prvo točko izreka odločbe uskladil z drugo točko, ki zavezancu prav tako nalaga odstranitev objekta. V danem primeru je ključno, da sta kamnita zložba in podstavek statično povezana s podložnim betonom na kroni kamnite zložbe in skupaj predstavljata podporni zid. Te gradnje po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, katerih gradnja se po 3a. členu ZGO-1 lahko prične brez gradbenega dovoljenja. Ker slednjega tožnik pred začetkom del ni pridobil, je sporna gradnja nelegalna. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da se je z Občino ... dogovoril za nakup zemljišča, kar izkazuje s predpogodbo, drugostopenjski organ navaja, da sklenjeni pravni posli s tretjimi osebami ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da toženka objekt napačno uvršča k nezahtevnim objektom, za katerega bi moral pritožnik pridobiti gradbeno dovoljenje. Iz strokovnega mnenja izvedenca Milana Neffata, ki ga prilaga, izhaja, da predmetna gradnja v nobenem primeru ne more biti opredeljena kot podporni zid, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Objekt je namreč konstrukcijsko ograja, temeljena deloma z armiranobetonsko peto in deloma s kamnito zložbo. Primarna funkcija kamnite zložbe je temeljenje ograje s prenosom njene obtežbe na raščena tla, s čimer se ograja zavaruje proti prevrnitvi. Izvedenec jasno navaja, da zložba v nobenem primeru ni podporni zid, kar potrjuje dejstvo, da zložba nima lastnih temeljev. Tako bi morala biti po Uredbi razvrščena pod točko 4; Ograja – enostaven objekt, sosedska ograja višine do vključno 2 metra. Za takšno ograjo pa gradbeno dovoljenje nesporno ni potrebno, kar je tožnik izpostavil že v upravnem postopku. Toženka je tako napačno ugotovila dejansko stanje ter posledično napačno interpretirala materialni predpis, ko je enostaven objekt opredelila kot nezahteven in s tem pogojevala pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožnik je toženki že predložil predpogodbo, iz katere izhaja, da ima dovoljenje občine za predmetno gradnjo. Zato so vse navedbe naslovnega organa v zvezi z geodetom nerelevantne. Tožnik tudi ni mogel vedeti za sistemsko anomalijo, po kateri se skice pooblaščenih geodetov izdelane za isto območje ne morejo primerjati, kar je sicer absurdno. V skladu z načelom pravne države zanjo tudi ne more odgovarjati. Predlaga, da sodišče izvede dokaz z vpogledom v izvedensko mnenje in da ga zasliši ter nato izpodbijano odločbo odpravi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena), brez njega pa samo gradnja enostavnega objekta (prvi odstavek 3a. člena), pod nadaljnjim pogojem, da taka gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek istega člena). Za nelegalno gradnjo torej gre, kadar se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena). V tem primeru gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen).

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik zgradil konstrukcijo v širini 1 m, višini do 1 m in armiranobetonskim podstavkom v debelini 0,2 m, v višini 0,43 m in dolžini 26,6 m, ki se nahaja ob strugi vodotoka v ... na zemljišču s parcelno številko 45/14 in 47/34 k.o. .... Sporno je, ali gre za enostaven objekt, za katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, ali za nezahteven objekt, ki ga investitor lahko začne graditi zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja. Po 5. členu Uredbe je nezahteven objekt konstrukcijsko manj zahteven objekt. Nezahtevni objekti so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Po prvem odstavku 6. člena Uredbe pa je enostaven objekt konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Enostavni objekti so navedeni v prilogi 2 Uredbe.

9. Priloga 2 Uredbe razmejuje vrste objektov in jih uvršča med nezahtevne in enostavne objekte tako, da med ograje sodijo varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna in protihrupna ograja, pri čemer je ograja enostavna, če je visoka do 2 m, in nezahtevna, če je visoka nad 2 m in do 3 m. Priloga 2 Uredbe izrecno določa, da med ograje ne sodi podporni zid, ki je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje zdrs zemljine. Podporni zid višinske razlike med zemljiščem do 0,5 metra je enostaven objekt, podporni zid višinske razlike med zemljiščem do 1,5 m pa je nezahteven objekt. 10. Prvostopenjski organ je ugotovil, da sta kamnita zložba in armiranobetonski podstavek statično povezana z izvedenim podložnim betonom na kroni kamnite zložbe in skupaj predstavljata en objekt. Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe za podporni zid. Ker je objekt (kot celota) visok nad 0,5 m oziroma do 1 meter (tožnik v pritožbi tudi tej višini ni oporekal), ga je toženka pravilno štela za nezahteven objekt. Tožnik naštetim ugotovitvam v pritožbi zoper odločbo ni ugovarjal. V pritožbi je uveljavljal zgolj to, da se je z občino ... dogovoril za odkup spornega zemljišča, na podlagi tega dogovora pa geometer že opravlja meritve in da prosi za odlog objekta.

11. Tožnik šele v tožbi predloži mnenje strokovnjaka, iz katerega izhaja, da naj bi šlo za ograjo, kamnita zložba pa naj bi bila njen temelj, kar naj jo zavaruje proti prevrnitvi. Ker predlaga, da naj sodišče izvede ta dokaz, je potrebno pojasniti, da mnenje, ki ga izdela strokovnjak po naročilu stranke, ne predstavlja izvedenskega mnenja in ne more služiti kot dokaz v postopku. Takšno strokovno mnenje lahko predstavlja le del trditvene podlage tožnika. Teh dejstev tožnik v upravnem postopku ni navajal. Stranke v upravnem sporu pa ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik tudi ni navedel okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ni imel možnosti, da bi to strokovno mnenje oziroma na njem temelječe trditve navajal že v postopku pred upravnim organom. Zato se sodišče o novih dejstvih v skladu s citiranim določilom ne more izrekati. Prav tako ni upošteven v zvezi z njimi predlagan dokaz z zaslišanjem tožnika.

12. Ker je nezahtevni objekt postavljen brez gradbenega dovoljenja, zahtevanega za tak objekt, razlogi toženke glede nepridobitve soglasja lastnika sosednjega zemljišča oziroma poseganju v tujo nepremičnino brez soglasja lastnika niso pravno relevantni.

13. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Glede na to, da so dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v tožbi v zvezi z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je objekt enostaven (in ne nezahteven) neupoštevna tožbena novota, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.