Jedro

Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je občasna denarna terjatev. Z izjemo izplačila v enkratnem znesku, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, se izplačuje v mesečnih zneskih, s katerimi se črpa sama pravica do nadomestila. Zato se mora obrestni del zahtevka tudi glede te dajatve presojati po določbah 279. čl. ZOR, ki posebej ureja obrestovanje občasnih denarnih dajatev, ne pa po splošnih določbah 277. člena ZOR. Po določbah 1. odst. 279. čl. zakona od zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa, kar pa za nadomestila med brezposelnostjo ni podano. Zaradi te, izrecno predpisane načelne prepovedi, ni utemeljen obrestni zahtevek za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila v plačilo. Izjema od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. zakona pa je določena v 3. odst. istega člena, po katerem tečejo od občasnih zapadlih denarnih dajatev zakonite zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - V. odstavek izreka - spremeni tako, da se V. odstavek izreka glasi: "Toženec je dolžan plačati tožniku zakonite zamudne obresti od neplačanih mesečnih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo od dneva vložitve tožbe do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Kar zahteva tožnik več, se zavrne." V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo: I. Tožbenemu zahtevku tožnika ..., da se razveljavi dokončna odločba tožene stranke ...št. 020-31-0131/96 z dne 3.1.1997 in se mu prizna status brezposelne osebe s pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti od prenehanja delovnega razmerja oz. od prijave dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih nadomestil pa do plačila, se delno ugodi. II. Razveljavi se odločba tožene stranke št. 020-31-0131/96 z dne 3.1.1997. III. Tožniku ... se prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas od 24.10.1995 dalje. IV. O višini in izplačevanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti bo odločila tožena stranka s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. V. Kar tožnik zahteva več se zavrne. VI. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka." Zoper zavrnilni del sodbe (V. odstavek izreka), ki se nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posameznih nadomestil do plačila, se pritožuje tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pritožba je deloma utemeljena. Sodišče je pri zavrnilnem delu sodbe, kot smiselno izhaja iz obrazložitve, upoštevalo določbo 1. odst. 277. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78-75/89), ki se je na podlagi zakona v času vložitve tožbe uporabljal v RS. Zaključilo je, da toženec še ni zamudil s plačilom glavnice, saj je bila šele s sodbo prvostopenjskega sodišča tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi tega je zavrnilo obrestni del zahtevka. Pri tem pa je napačno uporabilo materialno pravo. Pravno stališče, ki ga je zavzelo, je bilo sprejeto v nekdanji sodni praksi. Ta pa se je spremenilo po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS, št. UP 219/97, z dne 13.4.2000 ter po izdaji sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 180/99, z dne 20.6.2000. Pritožbeno sodišče je spremenjeno sodno prakso prvič upoštevalo v sodbi Psp 37/2000 z dne 6.10.2000. V vseh navedenih primerih je sicer šlo za dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar pa ima tudi denarno nadomestilo med brezposelnostjo iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS št. 5/91 s spremembami), kot je veljal v času predsodnega postopka, končanega z dokončno odločbo z dne 3.1.1997, značaj občasne denarne terjatve. Z izjemo izplačila v enkratnem znesku, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, se izplačuje v mesečnih zneskih, s katerimi se črpa sama pravica do nadomestila. Zato se mora obrestni del zahtevka tudi glede te dajatve presojati po določbah 279. čl. ZOR/78, ki posebej ureja obrestovanje občasnih denarnih dajatev, ne pa po splošnih določbah 277. člena. Po določbah 1. odst. 279. čl. zakona od zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa, kar pa za nadomestila med brezposelnostjo ni podano. Zaradi te, izrecno predpisane načelne prepovedi, ni utemeljen obrestni zahtevek za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila v plačilo. Izjema od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. zakona pa je določena v 3. odst. istega člena, po katerem tečejo od občasnih zapadlih denarnih dajatev zakonite zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi določb 358. čl., 4. tč. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka sodbe pritožbenega sodišča, saj je glede na 3. odst. 279. čl. ZOR tožnik upravičen do zakonitih zamudnih obresti od mesečnih zneskov nadomestil od dneva vložitve tožbe, v katerem je postavil obrestni zahtevek, torej od 31.1.1997 (datum priporočeno oddane pošiljke na pošto na kuverti k list.št. 4 v spisu sodišča prve stopnje). V preostalem pa je tožnikovo pritožbo, v kateri se smiselno, enako kot v tožbi, zavzema za priznanje zakonitih zamudnih obresti od mesečnih zneskov nadomestil že vse od zapadlosti posameznega mesečnega zneska nadomestila dalje, zavrnilo iz enakih razlogov, kot že navedeni preostali del obrestnega dela tožbenega zahtevka.