Jedro

Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo izdani sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog ter upniku naložilo plačilo izvršilnih stroškov v znesku 15.000,00 SIT.

Zoper odločitev o izvršilnih stroških se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje priznalo samo 110 točk po odvetniški tarifi namesto priglašenih 480 točk, pri čemer je napačno uporabilo člen 23 odvetniške tarife, saj je ugovor redno pravno sredstvo. Dolžnik se pri tem sklicuje na mnenje Odvetniške zbornice Slovenije z dne 8.9.1992. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno priznalo za ugovor 100 točk in ne zahtevanih 480 točk po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah. Po citirani tarifni številki se za ugovor, predlog za izdajo začasne odredbe in ugovor zoper le-te prizna 50 postavk iz tarifne številke 14, vendar ne manj kot 20 točk in ne več kot 100 točk. Gramatikalna razlaga bi res morda kazala na to, da po tej tarifni številki velja to le za ugovor zoper začasno odredbo, kot trdi dolžnik v pritožbi in da velja za ugovor tarifna številka 14, če iz tarifne številke 23 tč. 3 ne bi izhajalo, da se redna in izredna pravna sredstva, razen ugovora, vrednotijo po tarifni številki 14. Iz tega določila torej povsem jasno izhaja, da se ugovor vrednoti po tč. 1 tarifne številke 23. Glede na ta jasna določila se dolžnik ne more uspešno sklicevati na dopis odvetniške zbornice Ministrstvu za pravosodje glede obvezne razlage o uporabi tarife, ko ta obvezna razlaga ni bila nikjer objavljena, niti na tako razlago sodišče ni vezano, saj sodišče sodi po zakonu in predpisih, ki so bili objavljeni, ne more biti pa vezano na mnenje nekega organa. Obvezna razlaga in pojasnila lahko veljajo za člane odvetniške zbornice pri uporabi tarife nasproti strankam, ne more pa taka razlaga veljati za sodišče, ko odloča o uporabi odvetniške tarife.

Ker so glede na navedeno izvršilni stroški odmerjeni pravilno, je bilo pritožbo dolžnika zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 380 točka 2 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).