Jedro

V smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče je s sodbo II Pd 991/2004 z dne 9.3.2005 razveljavilo sklepe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika in ugotovilo, da mu delovno razmerje še vedno traja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s sodbo Pdp 1002/2005-2 z dne 27.10.2005. Dne 30.1.2006 je tožena stranka predlagala obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Kot nove dokaze navaja zdravniško spričevalo z dne 27.1.2006, v katerem je pristojni zdravnik ugotovil, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto. Tako spričevalo dokazuje, da je tožnik ob sklepanju delovnega razmerja zamolčal pomembne podatke, ki se nanašajo na njegovo delovno sposobnost. Tožnik je poleg tega toženi stranki posredoval opomin pred izredno odpovedjo, v katerem je priznal, da je omejitve zavestno zamolčal. Sodišče prve stopnje obnove postopka ni dovolilo. Ugotovilo je, da dejstva in dokazi, ki jih navaja tožena stranka, niso take narave, da bi bila zaradi njih, če bi bili uporabljeni že v prejšnjem postopku, izdana za toženo stranko ugodnejša odločitev. Niti zdravniško spričevalo z dne 27.1.2006, niti tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi istega dne, ne bi mogli vplivati na oceno, da tožnik na zdravniškem pregledu ob sklenitvi delovnega razmerja (v letu 2000), ni zamolčal tehtnega razloga, ki bi vplival na oceno njegove delazmožnosti.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega sodišča o nedovolitvi obnove postopka. Napotnici za zdravstveni pregled tožnika iz leta 2000 in iz leta 2006 se ne moreta primerjati, ker se opisa delovnih mest razlikujeta. Zdravstveno spričevalo iz leta 2006 ne dokazuje, da bi bilo zdravstveno stanje tožnika v letu 2000 tako kot v letu 2006, napravljeno pa je bilo tudi že po pravnomočno končanem postopku.

Zoper pravnomočni sklep je tožena stranka vložila revizijo zaradi "absolutne kršitve ZPP" in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje v obnovitvenem delu postopka ni izvajalo nobenih dokazov, s čimer je bilo toženi stranki onemogočeno, da dejstva, na katera opira obnovitveni predlog, tudi dokaže. Obstaja tudi nasprotovanje med razlogovanjem obeh sodišč in listinami v spisu (napotnico na zdravniški pregled). Kljub temu, da je tožnik delodajalcu zamolčal za sklenitev delovnega razmerja bistveno okoliščino (da za opravljanje dela trajno ni sposoben), sta sodišči sklep o prenehanju delovnega razmerja razveljavili, čeprav bi ga morali potrditi.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka ne navede izrecno nobenega revizijskega razloga, iz revizijskih navedb pa izhaja, da uveljavlja pravzaprav le zmotno ugotovitev dejanskega stanja oziroma navaja le nestrinjanje z dokazno oceno sodišč. Zmotno uporabo materialnega prava očita smiselno le sodiščem v prvotnem postopku, ne pa v postopku z obnovo. Navedbe o domnevnem nasprotju med razlogovanjem sodišč in listinami v spisu pa so v nasprotju s tem, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Dejanska ugotovitev, na kateri predvsem temelji ta sodba je namreč jasna: listina, izdana leta 2006, ni dokaz, da je bilo zdravstveno stanje tožnika v letu 2000 tako, kot leta 2006. Taka ugotovitev sodišča ni v nasprotju z listino samo. Napotnica iz leta 2006 se nanaša na ponovno zaposlitev tožnika v tem letu in zdravniško spričevalo se nanaša le na tožnikovo takratno zdravstveno sposobnost za opravljanje predvidenega dela. Iz listine pa ne izhaja, da bi se ta ocena kakorkoli nanašala na tožnikovo delovno sposobnost v letu 2000. V obnovitvenem postopku sodišče (po predsedniku senata) najprej odloči o tem, ali je podan obnovitveni razlog ali ne.

Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v reviziji - zdravniško spričevalo dr. V. - je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe. Nižji sodišči sta pravilno sklepali, da zatrjevani obnovitveni razlog že zato ni podan (podobno na primer v sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 147/2000, v sodbi VIII Ips 167/99 in sklepu VIII Ips 288/2006). Enako velja tudi za drugi zatrjevani obnovitveni razlog: izredno odpoved tožnika, ki jo tožena stranka v reviziji niti ne omenja.

Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev o reviziji, je sodišče odločilo, da krije stroške za odgovor na revizijo tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).