Jedro

Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se delno spremeni tako, da se določi rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni, od vročitve tega sklepa. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške te pritožbe v znesku 50.662,50 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog tožeče stranke naložilo toženi stranki, da mora izprazniti poslovne prostore na naslovu X do 17.8.2001 (to je v roku enega leta od vložitve predloga za izpraznitev poslovnega prostora). Proti sklepu se je tožeča stranka pritožila in trdi, da je odločitev sodišča, s katero je odločilo o roku izpolnitve naložene obveznosti nepravilna, saj bi moralo naložiti toženi stranki, da obveznost izpolni v roku 8 dni oziroma da poslovne prostore izprazni v roku 8 dni. Pritožba je utemeljena. Po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. SRS, št. 18/74 do Ur.l. RS, št. 32/2000, v nadaljevanju ZPSPP) izda sodišče na podlagi odpovedi in zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, za katerega se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (glej drugi in tretji odst. 29. čl. ZPSPP). Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev (enako velja za primere, ko se o tožbenem zahtevku odloči v obliki plačilnega naloga), se določi tudi rok, v katerem se mora obveznost izpolniti (prvi odst. 313. čl. ZPP in tretji odst. 128. čl. ZPP). Kakšen rok se določi za izpolnitev, je predpisano v drugem odst. 313. čl. ZPP. Glede na to določbo bi bilo mogoče določiti enoletni rok za izpraznitev obveznosti oziroma izpraznitev poslovnih prostorov le v primeru, če bi bilo tako določeno v posebnem predpisu, sicer veljajo roki, ki so določeni v ZPP. Tak poseben predpis bi lahko bil v konkretni situaciji le ZPSPP. V tem predpisu pa je enoletni izpolnitveni rok določen le za tiste izpraznitvene naloge, ki temeljijo na podlagi odpovedi pogodbe (glej drugi odst. 24. čl. ZPSPP), ne pa za naloge, ki temeljijo na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe. V konkretnem primeru je tožeča stranka predlog temeljila na trditvi, da tožena stranka krši pogodbo. Za te zahtevke pa ZPSPP nima določbe o roku izpolnitve oziroma se sklicuje na določila ZPP o plačilnem nalogu (glej tretji odst. 29. čl. ZPSPP). Glede na to določbo je treba uporabiti določbe ZPP o plačilnem nalogu. ZPP pa določa, da v plačilnih nalogih sodišče izreče, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po prejemu plačilnega naloga izpolniti zahtevek (drugi odst. 433. čl. ZPP), v konkretnem primeru to pomeni v tem roku izprazniti poslovne prostore. Sodišče prve stopnje je torej materialno pravo nepravilno uporabilo, ko je določilo enoletni rok za izpolnitev, namesto osmih dni. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je določilo 8-dnevni rok za izpraznitev, ki teče od dneva vročitve tega sklepa tožencu (3. tč. 365. čl. ZPP). Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti pritožbene stroške, ki predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe, odmerjeno po 1. tč. 16. tarifne številke Odvetniške tarife z DDV, sodno takso za pritožbo, odmerjeno po 2. tč. 3. tarifne številke taksne tarife.