Jedro

V obravnavani zadevi vročilnica ni bila izdelana, temveč je bilo toženi stranki kot dokaz o vročitvi posredovano obvestilo o vročitvi, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo ugotovitev, da je bilo 19. 9. 2025 v poštnem predalčniku na naslovu pritožničinega pooblaščenca puščeno sporočilo, kje se pisanje nahaja, z opozorilom, da ga mora prevzeti v petnajstih dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Tako obvestilo res ni javna listina, a to samo po sebi ne jemlje dokazne vrednosti takemu obvestilu vročevalca, saj se lahko tako tožena stranka kot sodišče ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov opre na navedeno listino kot na dokaz o pravilni izvedbi vročitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo, vloženo zoper sklep št. 06152-166/2021-69 z dne 23. 7. 2025, s katerim je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Inšpektorat RS za okolje in energijo, odločil o stroških odvetniškega zastopanja in o vrnitvi presežka že izplačanih stroškov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je kot drugostopenjski upravni organ pritožbo zoper ta sklep zavrnilo z odločbo št. 360-109/2021-2430-19 z dne 10. 9. 2025.

2.Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne oprlo na podatek iz obvestila organu o vročitvi navedene odločbe pritožbenega upravnega organa, da je bilo sporočilo, kje se to pisanje nahaja, 19. 9. 2025 puščeno v predalčniku na naslovu tožničinega pooblaščenca, odvetnika Zorana Toplaka, in da je sporočilo vsebovalo tudi opozorilo, da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Ker tožnica v tem času, torej do 4. 10. 2025, pisanja ni prevzela, se je vročitev s tem dnem štela za opravljeno. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1, je začel teči naslednji dan, 5. 10. 2025, in se je iztekel 3. 11. 2025. Tožnica je tožbo vložila priporočeno po pošti 4. 11. 2025, kar pa je po preteku tridesetdnevnega roka, določenega za vložitev tožbe.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bila pošiljka v odvetnikov poštni predalčnik vložena 6. 10. 2025, in da je glede na ta datum tožničina tožba, vložena 4. 11. 2025, pravočasna. Navaja, da gre za priporočeno pošiljko štev. RB 2546 2005 6 SI, ki jo navaja kot dokaz. Zanika, da bi bilo v poštnem nabiralniku pritožničinega pooblaščenca puščeno obvestilo o prispelem pisanju. Trdi, da dokazila o tem v sodnem spisu ni, in da pooblaščenec za pisanje vse do 6. 10. 2025 ni vedel. Poudarja pomen zakonitega vročanja in se sklicuje na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 187/2022 z dne 9. 11. 2022, po katerem se šteje, če pride do pomote pri vročanju, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Navaja še primer nepravilne poštne dostave priporočenega pisma oziroma obvestila o prispelem pismu za soseda Tima Pirkmajerja in kot dokaz predlaga njegovo zaslišanje in kopijo obvestila o prispelem pismu z dne 26. 1. 2026 v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. štev. III K 91522/2023. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na podlagi prvega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v petnajstih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP). Za nastop fikcije vročitve je torej nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.

7.Pravilno je pritožničino stališče, da mora biti vročanje izvedeno skladno z zakonom. Če pride do pomote pri vročanju, se namreč šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila (98. člen ZUP). To velja tudi za primer, ko naslovniku v postopku osebnega vročanja ni bilo skladno z zakonom puščeno sporočilo o tem, da je bila vročitev poskušana, kje se dokument nahaja, da ga je treba prevzeti v zakonskem roku ter o posledicah takega vročanja. Pravilno je tudi pritožbeno stališče, da je vročanje v upravnem postopku dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico, ki je javna listina ali druge dokaze.

8.V obravnavani zadevi vročilnica ni bila izdelana, temveč je bilo toženi stranki kot dokaz o vročitvi posredovano obvestilo o vročitvi, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo ugotovitev, da je bilo 19. 9. 2025 v poštnem predalčniku na naslovu pritožničinega pooblaščenca puščeno sporočilo, kje se pisanje nahaja, z opozorilom, da ga mora prevzeti v petnajstih dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Tako obvestilo res ni javna listina, a to samo po sebi ne jemlje dokazne vrednosti takemu obvestilu vročevalca, saj se lahko tako tožena stranka kot sodišče ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov opre na navedeno listino kot na dokaz o pravilni izvedbi vročitve.

9.Pritožnica v pritožbi trdi, da pritožničin pooblaščenec obvestila o opravljenem poskusu vročitve pisanja ni prejel in da je bil s pisanjem seznanjen 6. 10. 2025, ko je bilo to puščeno v njegovem poštnem predalčniku. Vendar pa je že k tožbi priložila fotokopijo pisemske ovojnice pošiljke RB 2546 2005 6 SI, na katero se sklicuje v pritožbi, in sporočila o prispelem pismu z dne 19. 9. 2025 (priloga A7). Gre za sporočilo o prispelem pismu, katerega vsebina je obvestilo naslovniku pisanja (v obravnavanem primeru je to bil pritožničin pooblaščenec), da je vročevalec 19. 9. 2025 poskusil vročiti pisanje številka 06152-166/2021-75. Gre za številko pisanja, ki je navedena tako na pisemski ovojnici poštne pošiljke RB 2546 2005 6 SI (katere kopijo je priložila tudi k pritožbi, priloga A12) kot na obvestilu o poskusu vročanja pisanja, katerega kopijo je pritožnica k tožbi priložila sama (priloga A7), skupaj s pripetim izpisom podatkov o nahajanju te pošiljke od njene oddaje do dostave 6. 10. 2025.

10.Ne drži torej, da se sporočilo o prispelem pisanju ne bi nahajalo v sodnem spisu. Že zato, ker ga je sodišču predložila sama, pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da ga njen pooblaščenec ni prejel, in da je bil s pisanjem seznanjen šele 6. 10. 2025. Nasprotno, to sporočilo po vsebini dokazuje prav to, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi "obvestila organu o vročitvi", ki se nanaša na odločbo pritožbenega organa z dne 10. 9. 2025. Podatki, o poskusu vročanja 19. 9. 2025 so namreč na obeh sporočilih (tako naslovniku kot organu) skladni. Ob ugotovitvi skladnosti podatkov, na katerih temelji ugotovitev pravilnosti vročanja obravnavane pošiljke, tej ugotovitvi ni mogoče oporekati s sklicevanjem na napako, ki se je zgodila pri vročanju druge pošiljke drugemu naslovniku (sosedu pritožničinega pooblaščenca).

11.Glede na to, da pritožnica ni uspela omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo sporočilo o pisanju v predalčniku na naslovu pritožničinega pooblaščenca puščeno 19. 9. 2025, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke začel teči 20. 9. 2025 in se je iztekel 4. 10. 2025, ko je nastopila fikcija vročitve. Ker je tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), je pravilno tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožba, vložena 4. 11. 2025, prepozna.

12.Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

13.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)