Jedro

Pripravljalna vloga v postopku v sporih majhne vrednosti, ki jo stranka vloži po izteku roka iz 452. čl. ZPP, se ne more upoštevati, kajti to bi pomenilo izničenje določbe 452. čl. ZPP. Člen 453. ZPP namreč izrecno določa, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, ne upoštevajo. Če pa stranka šele tekom pravdnega postopka izve, da gre za spor majhne vrednosti, pa začne rok iz 452. čl. ZPP teči od dneva, ko je za to izvedela.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani opr.št. Ig 304/98 z dne 23.12.1998 delno v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 435.191,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.10.1998 dalje do plačila ter v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 20.193,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.12.1998 dalje do plačila. Zaradi skrčitve zahtevka za znesek 300.000,00 SIT je sodišče prve stopnje v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavilo. Toženo stranko je obvezalo, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 39.098,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2000 dalje do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu. Trdi, da je sodišče opravilo glavno obravnavo ne glede na to, da se je tožena stranka opravičila, poleg tega pa je tudi nepravilno postopalo, ko ni upoštevalo pripravljalne vloge z dne 26.6.2000. Napačno je pravno gledanje sodišča prve stopnje, ko te vloge ni upoštevalo, kajti tožena stranka je pripravljalno vlogo poslala do glavne obravnave in bi jo sodišče moralo upoštevati. Ker je ni upoštevalo, je kršilo določbe pravdnega postopka. Poleg tega tudi sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in zato je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. O prenosu terjatve bi morala biti tožena stranka na temelju določil 1. odst. 438. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) obveščena. O prevzemu terjatev je bila tožena stranka obveščena šele z vročitvijo sklepa o izvršbi. Ker odstopnik terjatve ni obvestil toženo stranko o odstopu terjatev, je medsebojna kompenzacija z dne 10.11.1998 v znesku 71.050,00 SIT veljavna, prav tako je veljavna tudi kompenzacija, ki je bila opravljena 18.6.1998 v višini 60.170,00 SIT. Poleg tega pa je tožena stranka plačala tudi znesek 185.403,80 SIT in je sodišču poslala v dokaz virman. Pritožba ni utemeljena. Sodba v sporih majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP). Ne držijo trditve v pritožbi, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker opravičila tožene stranke ni sprejelo in ni preložilo glavne obravnave. Če je sodišče prve stopnje smatralo, da opravičilo pooblaščenca tožene stranke ni upoštevno, potem opravičeno tudi ni ugodilo predlogu za preložitev glavne obravnave. Na podlagi določil 282. čl. ZPP je zato glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti tožene stranke. Prav tako ne držijo očitki pritožbe, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka v sporih majhne vrednosti, ker ni upoštevalo pripravljalne vloge z dne 26.6.2000, v kateri je tožena stranka navedla nova dejstva in predlagala nove dokaze. Res je vloga tožene stranke prispela pred narokom za glavno obravnavo, vendar pa po oceni pritožbenega sodišča prepozno, kar je v nasprotju z določili 452. čl. ZPP. V sporih majhne vrednosti velja načelo pismenosti pravdnih dejanj (1. odst. 450. čl. ZPP). Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati in vse dokaze predlagati že v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. čl. ZPP). Nato lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (452. čl. ZPP), v kateri še lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Dejstva in dokaze, ki jih stranka navaja kasneje pa se ne upoštevajo (453. čl. ZPP). Rok za vložitev pripravljalne vloge pa je 8 dni, za tožečo stranko od prejema odgovora na tožbo, za toženo stranko pa od prejema pripravljalne vloge tožeče stranke. Da pa gre v predmetnem postopku za spor majhne vrednosti, je tožena stranka zvedela z vabilom na glavno obravnavo, ki ga je prejela 6.6.2000, kajti tožeča stranka je pred tem skrčila tožbeni zahtevek za 300.000,00 SIT. V vabilu je bila opozorjena na določila 3. odst. 452. čl. ZPP, da v 8 dneh lahko vloži pripravljalno vlogo, katero pa je tožena stranka vložila šele 26.6.2000, to je po poteku 8-dnevnega roka. To vlogo, v kateri je tožena stranka navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, pa sodišče upravičeno ni upoštevalo, ker je bila sodišču poslana po poteku 8-dnevnega roka iz 452. čl. ZPP, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo negiranje določb 452. čl. ZPP, kajti zakon v 453. čl. določa, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, ne upoštevajo. Ker je tožena stranka pripravljalno vlogo prepozno vložila, je bila prekludirana v svoji pravici navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo le na podlagi trditev in dokazov pravdnih strank, ki jih je imelo na razpolago do prispetja navedene pripravljalne vloge. Ugotovilo je, da je bila tožena stranka o cesiji terjatve pravilno obveščena 19.10.1998. Izpolnitev obveznosti odstopniku po prejemu obvestila pa nima pravnega učinka (2. odst. 438. čl. ZOR). Neutemeljeno pritožbo tožene stranke je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.