Jedro

Pritožnica, ki s tožbenimi in pritožbenimi navedbami ni izkazala, niti to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, da je zavezanka za odstranitev obravnavanega objekta, oziroma da je lastnica spornega zemljišča ali pa pravna naslednica oziroma investitorica spornega objekta, nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo gradbenega inšpektorja.

Izrek

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču RS vodita kot I Up 508/2012 in I Up 585/2012, se združita v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 508/2011. II. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino (pritožničino) tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, OE Maribor - Murska Sobota, Inšpekcijske pisarne Slovenska Bistrica, št. 06122-2316/2011/17 z dne 8. 6. 2012, s katero je pod 1. točko izreka prvostopenjski upravni organ odločil, da mora inšpekcijski zavezanec, gospodarska družba A. A., d. o. o., ..., takoj po vročitvi te odločbe ustaviti vsa dela pri gradnji prizidka tlorisnih dimenzij 8,20 m x 3,70 m na zemljišču s parc. št. 10, k. o. ..., ki ga gradi brez gradbenega dovoljenja na S strani obstoječe stanovanjske hiše, vrisane v katastrski načrt v tlorisni izmeri 80 m2 in locirane na zemljišču s parc. št. 11, k. o. ...; pod 2. točko izreka je odločil, da mora zavezanec v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe odstraniti zgoraj navedeni prizidek in vzpostaviti obstoječo stanovanjsko hišo v prejšnje stanje na svoje stroške; pod 3. točko izreka je inšpekcijskega zavezanca opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah; pod 4. točko izreka je odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep; pod 5. točko izreka je za nelegalni objekt izrekel 5 vrst prepovedi, ki jih tudi navaja, in pod 6. točko izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršbe. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-543/2011-5-45202 z dne 27. 7. 2012, odpravila 2. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestila z novo 2. točko tako, da se le-ta pravilno glasi, da je inšpekcijski zavezanec iz 1. točke dolžan v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe odstraniti navedeni prizidek in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 32. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, ker pritožnica ne izkazuje pravnega interesa, temveč kvečjemu svoj dejanski interes, posledično pa je zavrglo tudi njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožnica je zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka izpodbijanega sklepa) vložila pritožbo v tridnevnem roku, ki jo je Vrhovno sodišče zavedlo pod opr. št. I Up 508/2012, v petnajstih dneh pa tudi pritožbo zoper odločitev o zavrženju tožbe (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), ki jo Vrhovno sodišče zavedlo pod opr. št. 585/2012. Pritožnica vlaga pritožbi zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbam ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Zatrjuje, da je izkazala dejanski in pravni interes. V tožbi je obširno obrazložila, da v zgradbi, katere sestavni del je tudi prizidek, ki naj bi bil črna gradnja, živi od svojega rojstva, to je od leta 1968, in ji gre najmanj stanovanjska, če ne že lastninska pravica. Firma A. A., d. o. o., ni in ne more biti inšpekcijski zavezanec po napadeni odločbi, saj je lastninsko pravico na prizidku pridobila tožnica z nakupom. Vložila je tudi tožbo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju na ugotovitev lastninske pravice (zaznamovan spor-pravda P 120/2011), razširila pa bo tožbo tudi zoper družbo A. A., d. o. o., ker ob vložitvi tožbe ni vedela, da je sporni del objekta na zemljišču parcela 10, ki predstavlja v obsegu vsaj 4 m funkcionalnega zemljišča k objektu, v katerem tožnica živi. Občina ... je navedeno zemljišče in objekt lastninila, česar tožnica ni vedela, dokler ni bila pozvana, da želi to hišo prodati podjetju B. B., d. o. o., kateremu je prodala tudi parcelo številka 10 - pašnik k. o. ..., tako da je namerno prezrla pravice vseh lastnikov stanovanjskih objektov, ki jih ta parcela obkroža. 4. Tožena stranka odgovora na pritožbi ni podala.

K 1. točki izreka:

5. Ker gre v obravnavanih zadevah za postopka o istem predmetu, saj pritožnica v obeh primerih izpodbija z različnima pritožbama posamezni točki izreka istega sklepa, izdanega v isti upravni zadevi, in glede na to, da sta v obeh zadevah stranki spora isti, poleg tega pa je odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe neposredno povezano z odločitvijo o tožbi, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedeni zadevi združilo v skupno obravnavo in odločanje.

K 2. točki izreka:

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Kot je pritožnici že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravnih pravic oziroma pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, to je, da s tožbo varuje neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist oziroma da bi ugoditev tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

8. V tej zvezi se Vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je z izpodbijano odločbo, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu odrejena ustavitev del pri gradnji prizidka in vzpostavitev v prejšnje stanje, prvostopenjski organ kot inšpekcijskega zavezanca določil gospodarsko družbo A. A., d. o. o, ki je zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, na katerem sporni prizidek stoji, in ne pritožnice. Pritožnica pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča s tožbenimi in pritožbenimi navedbami ni izkazala, to pa ne izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, da bi morala biti ona zavezanka za odstranitev navedenega objekta oziroma da bi bila pritožnica lastnica spornega zemljišča ali pa kot pravna naslednica lastnica oziroma investitorica spornega objekta (kot pravna naslednica domnevnih investitorjev, to je njenih staršev).

9. Vrhovno sodišče se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da je pritožnica kvečjemu le dejanska uporabnica spornega prizidka, saj razen enoletne najemne pogodbe iz leta 1968, sklenjene za hišo, h kateri je bil zgrajen sporni prizidek, ni v upravnem spisu (ne glede na sicer vloženo tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice in zaznambo spora za parcelo, na kateri stoji hiša, in na napoved take tožbe tudi za zemljišče, na katerem stoji sporni prizidek) nobenega dokumenta, iz katerega bi izhajalo morebitno pritožničino lastninsko ali drugo upravičenje na spornih objektih oziroma zemljiščih. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica, ki je bila sicer prizadeta stranka v postopku izdaje prvostopnega akta, v tem upravnem sporu izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa, tožbo pravilno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. ZUS-1, posledično pa na isti pravni podlagi v povezavi s petim odstavkom 32. člena ZUS-1, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo, tudi pritožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe.

11. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, saj je spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1).

12. O zahtevku za vračilo sodnih taks v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah odloča sodišče prve stopnje.