Jedro

V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim prvostopnim sklepom je bilo ugotovljeno, da gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: Inšpektorat RS za okolje in prostor) zoper tožnika vodi upravno izvršbo s prisilitvijo v skladu s 148. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) po odločbi, št. 06122-2628/2012/35 z dne 7. 6. 2013 in sklepu o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2628/2012-47 z dne 27. 8. 2013, kjer so že bili izdani naslednji sklepi o denarni kazni: - sklep št. 06122-2628/2012/76 z dne 3. 2. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 3.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/81 z dne 2. 6. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/92 z dne 9. 12. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/100 z dne 29. 8. 2016, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/118 z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR.

Skupni znesek vseh denarnih kazni, do dne 18. 6. 2019 izrečenih z izvršljivimi sklepi, tako znaša 23.000,00 EUR (1. točka izreka). V zavarovanje svoje prej navedene terjatve je Republika Slovenija v skupni višini 23.000,00 EUR vpisala zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika kot zavezanca, in sicer na parc. št. 551/1, 680/1 in 676/4 vse k.o. ..., katerih lastnik je tožnik do celote, na parc. št. 557, 556/1, 556/2 in 556/5, katerih solastnik je tožnik do 1/3 vse k.o. ..., parc. št. 422 k.o. ..., katere solastnik je tožnik do 1/2, parc. št. 125, 557, 556/1, 556/2, 556/5 na tožnikovem deležu do 2/3, parc. št. 924/2, k.o. ..., kjer je tožnik solastnik do 1/3 in parc. št. 125 k.o. ..., kjer je tožnik solastnik do 4/12 (2. točka izreka). Zastavna pravica se vpiše na podlagi izvršljivega sklepa in traja do celotnega poplačila terjatve (3. točka izreka). Pri izdaji tega sklepa stroški niso nastali (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Inšpektorat RS za okolje in prostor pojasnjuje, da vodi zoper inšpekcijskega zavezanca A. A. upravno izvršbo s prisilitvijo v skladu s 148. členom ZGO-1 po odločbi št. 06122-2628/2012/32 z dne 7. 6. 2013 in sklepu o dovolitvi izvršbe št. 06122-2628/2012/47 z dne 27. 8. 2013. Z odločbo št. 06122-2628/2012/32 z dne 7. 6. 2013 je bilo inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora v roku 30 dni od vročitve odločbe na svoje stroške sanirati obstoječi objekt, kateri stoji na zemljišču s parc. št. 556/2 k.o. ... in ki predstavlja nevarno gradnjo v skladu z 154. členom ZGO-1. S sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-2628/2012/47 z dne 27. 8. 2013 je bilo ugotovljeno, da je odločba št. 06122-2628/2012/32 v tej točki izvršljiva in je bilo inšpekcijskemu zavezancu zagroženo z denarno kaznijo, če ne bo v naknadnem roku do 1. 10. 2013 saniral obstoječega objekta na parc, št. 556/2 k.o. ... Ker inšpekcijski zavezanec obveznosti ni izvršil, so bili izdani sklepi o denarni kazni. Skupni znesek vseh denarnih kazni izrečenih z izvršljivimi sklepi, tako znaša 23.000,00 EUR. Inšpektorat RS za okolje in prostor pojasnjuje, da si je gradbeni inšpektor na podlagi uradne poizvedbe na Okrajnem sodišču v Mariboru pridobil seznam vseh nepremičnin v lasti A. A., katere so upoštevane v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju obrazložitve Inšpektorat RS za okolje in prostor navaja določila 149. člena ZGO-1, ki so bila uporabljena skladno s prvim odstavkom 106. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ) in ki določajo zastavno pravico Republike Slovenije na nepremičninah inšpekcijskega zavezanca ter izvajanje denarnih izvršb. 3. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo. Ministrstvo najprej pojasnjuje, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil določbe 149. člena ZGO-1, saj se je predmetni inšpekcijski postopek začel pred 1. 6. 2018. Po mnenju ministrstva je sklep organa prve stopnje pravilen in zakonit. Glede pritožbenih navedb, da gradbeni inšpektor nima pooblastila za prisilitev z denarnimi kaznimi za izvršitev inšpekcijske odločbe, ministrstvo navaja, da je bila zakonitost denarnih kazni že presojana v pritožbenem postopku, v katerem so bile vse pritožbe zoper izrečene denarne kazni zavrnjene (odločbe organa druge stopnje: št. 0612-17/2015/15 z dne 7. 12. 2018, 0612-17/2015/13 z dne 30. 11. 2016, 0612-17/2015/11 z dne 8. 11. 2016, 0612-17/2015/4 z dne 4. 11. 2015, 0612-17/2015/3 z dne 3.11. 2015). Izpostavlja, da je v predmetni zadevi zgolj relevantno, da izrečene kazni v skupni višini 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako RS v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah pritožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1. K temu dodaja še, da je pravna podlaga za izrek denarne kazni 298. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in 148. člen ZGO-1. Glede zahteve pritožnika, da inšpekcijski organ v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je dobila stanovanjska stavba na parceli 556/2 hišno številko ... ter kdaj bila zgrajena in vpisana v kataster stavb ter kdaj je pritožnik postal njen lastnik, pojasnjuje, da to v predmetni zadevi ni relevantno in ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

4. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da ima Republika Slovenija po 149. členu ZGO-1 v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca. Določba 149. člena ZGO-1 je bila uporabljena v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ, nato je bil po ugotovitvi, da tožnik ni izpolnil z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, odrejene obveznosti niti ni plačal denarnih kazni, ki so mu bile naložene z izvršljivimi sklepi, izdan predmetni sklep.

5. Tožnik takšno odločitev izpodbija v upravnem sporu in navaja, da gradbeni inšpektor ni pristojen, da odloča o kmetijskem zemljišču, torej o parc. št. 556 oziroma 556/2 k.o. ... Iz darilne pogodbe z dne 1. 3. 1972 je razvidno, da se je vknjižila lastninska pravica A. A. pri vložku št. 197 k.o. ... do ene tretjine kmetijskega zemljišča. Izpostavlja, da gradbeni inšpektor zahteva sanacijo objekta na parc. št. 556/2, kljub temu, da stavba 518 556 ni vpisana v zemljiško knjigo, kar je razvidno že iz dopisa Vrhovnega sodišča RS št. SuP 399/2017. V nadaljevanju navaja razloge, ki se nanašajo na akt, ki predstavlja v predmetni zadevi izvršilni naslov, in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva, da naj gradbeni inšpektor ugotovi, kdaj je postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2 k.o. ... ter ali je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo za navedeno stavbo izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje. Trdi, da sam ni nikoli postal solastnik oziroma skupni lastnik stavbe na parc. št. 556/2 k.o. ... Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Sodišče je s sklepom št. II U 527/2019-15 z dne 9. 11. 2022 sklenilo, da bo v zadevi v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 (v nadaljevanju ZUS-1) odločeno po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke o vpisu zastavne pravice v zavarovanje terjatve Republike Slovenije iz naslova izrečenih denarnih kazni v postopku upravne izvršbe s prisilitvijo po 148. členu ZGO-1 na tožnikovih nepremičninah. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku.

8. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke o vpisu zastavne pravice v zavarovanje terjatve RS iz naslova izrečenih denarnih kazni v postopku upravne izvršbe s prisilitvijo po 148. členu ZGO-1 na tožnikovih nepremičninah.

11. ZGO-1 v 149. členu določa, da ima RS v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca (prvi odstavek). Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti (drugi odstavek). Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na območju katere ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče (tretji odstavek).

12. 149. člen ZGO-1 se uporablja v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ, ki določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1. V obravnavani zadevi se je inšpekcijski postopek začel pred uporabo GZ, to je pred 1. 6. 2018, zato se nadaljuje po določbah ZGO-1. 13. Po navedeni določbi 149. člena ZGO-1 ima Republika Slovenija za zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, vključno s kaznimi, določenimi na podlagi ZGO-1, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah osebe, zoper katero je uvedla inšpekcijski postopek. Ker je bil zoper tožnika uveden inšpekcijski postopek, v katerem so nastali stroški v obliki zgoraj navedenih izrečenih denarnih kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR, ima Republika Slovenija zakonito zastavno pravico na nepremičninah tožnika.

14. S sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-2628/2012/47 z dne 27. 8. 2013 je bilo ugotovljeno, da je 1. točka izreka odločbe št. 06122-2628/2012/32 z dne 7. 6. 2013, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v roku 30 dni od vročitve odločbe na svoje stroške sanirati obstoječi objekt, kateri stoji na zemljišču s parc. št. 556/2 k.o. ... in ki predstavlja nevarno gradnjo v skladu z 154. členom ZGO-1, postala dne 27. 7. 2013 izvršljiva. S sklepom o dovolitvi izvršbe je bilo tožniku zagroženo z denarno kaznijo 3.000,00 EUR, če ne bo v naknadnem roku do 1. 10. 2013 saniral obstoječega objekta na parc, št. 556/2 k.o. ... Sklep o dovolitvi izvršbe je postal izvršljiv dne 15. 9. 2013. Ker tožnik navedene obveznosti ni izvršil, so bili v izvršilnem postopku izdani naslednji sklepi o denarni kazni: - sklep št. 06122-2628/2012/76 z dne 3. 2. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 3.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/81 z dne 2. 6. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/92 z dne 9. 12. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/100 z dne 29. 8. 2016, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR; - sklep št. 06122-2628/2012/118 z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR.

15. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da so prej navedeni sklepi o denarnih kaznih, katerih skupni znesek do dne 18. 6. 2019 znaša 23.000,00 EUR, izvršljivi. Vsi prej navedeni sklepi so opremljeni s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti in sicer: sklep št. 06122-2628/2012/76 z dne 3. 2. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 3.000,00 EUR, je postal izvršljiv 1. 3. 2015 in pravnomočen 27. 11. 2015, sklep št. 06122-2628/2012/81 z dne 2. 6. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, je postal izvršljiv 27. 6. 2015 in pravnomočen 27. 11. 2015, sklep št. 06122-2628/2012/92 z dne 9. 12. 2015, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, je postal izvršljiv 5. 1. 2016 in pravnomočen 1. 12. 2016, sklep št. 06122-2628/2012/100 z dne 29. 8. 2016, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, je postal izvršljiv 24. 9. 2016 in pravnomočen 29. 12. 2016 ter sklep št. 06122-2628/2012/118 z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, je postal izvršljiv 24. 9. 2018 in pravnomočen 29. 1. 2019. 16. Iz obrazloženega izhaja, da je bil zoper tožnika, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršil, utemeljeno začet postopek izvršbe s prisilitvijo po 298. členu ZUP. Pri tem so bile izrečene denarne kazni, ugotovljene v sklepu Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2628/2012/132 z dne 18. 6. 2019, glede katerih pa ima Republika Slovenija glede na določbo 149. člena ZGO-1 zakonito zastavno pravico.

17. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je gradbeni inšpektor na podlagi uradne poizvedbe na Okrajnem sodišču v Mariboru pridobil seznam vseh nepremičnin v lasti A. A. z izpisom št. 2275/2019 z dne 5. 6. 2019, na katerih je Republika Slovenija v zavarovanje svoje terjatve v skupni višini 23.000,00 EUR vpisala zastavno pravico in sicer na: parc. št. 551/1, 680/1 in 676/4 vse k.o. ..., katerih lastnik je tožnik do celote, na parc. št. 557, 556/1, 556/2 in 556/5, katerih solastnik je tožnik do 1/3 vse k.o. ..., parc. št. 422 k.o. ..., katere solastnik je tožnik do 1/2, parc. št. 125, 557, 556/1, 556/2, 556/5 na tožnikovem deležu do 2/3, parc. št. 924/2, k.o. ..., kjer je tožnik solastnik do 1/3 in parc. št. 125 k.o. ..., kjer je tožnik solastnik do 4/12. Upoštevajoč navedeno, tožnik s svojimi tožbenimi navedbami, da sam ni nikoli postal solastnik oziroma skupni lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2 ne more biti uspešen, saj je Republika Slovenija vpisala zastavno pravico na vseh nepremičninah v lasti tožnika po pridobljenem izpisu iz zemljiške knjige. V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.

18. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

19. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.