Zbiranje zasebnih kontaktnih osebnih podatkov zaposlenih za primer izrednih razmer

Datum

18.05.2026

Številka

07120-1/2026/211

Kategorije

Delovna razmerja, Pravne podlage, Privolitev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zbiranja zasebnih kontaktnih osebnih podatkov zaposlenih za primer izrednih razmer ali dogodkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Delodajalec osebne podatke delavca lahko obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

ZEPDSV posebej ne določa možnosti zbiranja zasebnih kontaktnih podatkov delavca (zasebna telefonska številka, zasebni elektronski naslov), prav tako ti podatki praviloma niso nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zato jih delodajalec lahko zbira s privolitvijo delavca izrecno za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh.

Obdelava delavčevih osebnih podatkov (npr. zasebnih kontaktnih podatkov) na podlagi njegove osebne privolitve je dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da mora upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) pred uvedbo posamezne rešitve presoditi dopustnost in sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki bodo obdelovani v njenem okviru. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP splošno pojasnjuje, da glede obdelave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posamezni področni predpisi, zlasti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS, 70/25 – ZUTD-I) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV; Uradni list RS, št. 40/06, 50/23). ZDR-1 v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so mišljene pravic in obveznosti obeh, tako delavca kot delodajalca. Delodajalec mora natančno izkazati, zakaj je potrebna takšna obdelava osebnih podatkov delavca. Pri tem mora delodajalec v skladu s 46. členom ZDR-1 varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Delodajalec mora torej paziti tudi na spoštovanje zasebnosti in dostojanstva delavca, odgovornost delodajalca pa narašča z intenzivnostjo posega v zasebnost.

Če okoliščine delovnega razmerja tega ne terjajo oziroma če delodajalec ne izkaže, da je obdelava osebnih podatkov delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih načeloma ne sme obdelovati. Pri izvedbi posameznih postopkov in ukrepov je treba vedno upoštevati tudi načelo sorazmernosti in vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice delavca glede na zasledovani zakoniti cilj. Posameznih ukrepov torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Če se na ravni posamezne organizacije  določen ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, pa ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov zaposlenih, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP pojasnjuje, da ZEPDSV posebej ne določa možnosti zbiranja zasebnih kontaktnih podatkov delavca (zasebna telefonska številka, zasebni elektronski naslov), prav tako ti podatki praviloma niso nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zato jih delodajalec lahko zbira s privolitvijo delavca izrecno za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. V tem primeru mora delodajalec natančno opredeliti, da posredovanje podatkov ni obvezno in da lahko delavec posreduje enega ali oba podatka, odvisno od tega, na kakšen način želi, če sploh želi, komunicirati z delodajalcem preko zasebnega telefona ali elektronske pošte. Če pa delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oziroma je stalna dosegljivost predpisana v notranjih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi in kot taka predstavlja obveznost iz delovnega razmerja, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost delavca tudi na domu oziroma izven službenih prostorov in delovnega časa. Kako bo delodajalec to zagotovil, je prepuščeno njemu samemu (npr. s službenim mobilnim telefonom, z omogočanjem oddaljenega dostopa do službene elektronske pošte).

IP posebej poudarja, da je obdelava delavčevih osebnih podatkov (npr. zasebnih kontaktnih podatkov) na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Osebna privolitev v delovnih razmerjih torej je oziroma naj bo bolj izjema kot pravilo, saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka in so možnosti za zlorabo tega instituta v delovnih razmerjih toliko večje.

IP poudarja tudi, da je v vsakem primeru treba zagotoviti, da so posamezniki (v konkretnem primeru zaposleni) primerno obveščeni o vseh vidikih obdelave njihovih osebnih podatkov v skladu z določbami 13 (kadar se osebni podatki zbirajo neposredno od njih) oziroma 14. (kadar se osebni podatki zbirajo iz drugih virov) člena Splošne uredbe. To pomeni, da jim mora na jasen in pregleden način zagotoviti osnovne informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, na primer glede namenov, rokov hrambe, uporabnikov oziroma kategorijah uporabnikov, o pravicah, ki jim pripadajo itd. IP je za pomoč upravljavcem pri seznanjanju svojih uporabnikov/strank glede obdelave osebnih podatkov pripravil tudi vzorec obvestila, ki je dostopen na spletni strani IP:

Vzorec obvestila posameznikom glede obdelave osebnih podatkov (člen 13 Splošne uredbe)

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Prav tako IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali je uporaba konkretne rešitve skladna s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka