Jedro

Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Upnik in dolžnik sama nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve za dopustitev prodaje z neposestno zastavno pravico zastavljene premičnine in poplačila upnikove terjatve iz kupnine, pridobljene s prodajo zastavljene stvari, s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnine ter izročitev le-te v hrambo upnika.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglasil pritožbene stroške.

3.Dolžnik je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Upnik trdi, da ima neposestno zastavno pravico na premičnini - delovnem stroju (170. člen Stvarnoprvnega zakonika - SPZ). Pridobil naj bi jo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 276/2024 z dne 4. 4. 2024, sklenjenega med njim in A. A. s. p. kot zastavnim dolžnikom. V Pogodbi in Sporazumu o nastanku neposestne zastavne pravice na premičnini (v nadaljevanju: Sporazum) na podlagi 171. člena SPZ je bilo dogovorjeno, da bo A. A. s. p. upniku do 31. 1. 2025 vrnil plačani predujem v višini 25.000,00 EUR, zmanjšan za opravljene pobote med izvrševanjem prodajne pogodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2025, hkrati pa se je zavezal, da bo v primeru neplačanega predujma ali ustrezno zmanjšanega za izvedene pobote, do 31. 1. 2025 zastavljeni delovni stroj izročil upniku v ročno zastavo in hkrati dovolil, da sme upnik zastavljeno premičnino prodati ter od kupnine, pridobljene s prodajo, poplačati neplačano terjatev, zamudne obresti in stroške, povezane s prodajo. Zastavni dolžnik je na dan 31. 1. 2025 upniku dolgoval 12.612,00 EUR, vendar upniku delovnega stroja ni izročil. Okrajno sodišče v Cerknici je na predlog upnika 18. 2. 2025 izdalo sklep o izvršbi I 12/2025, s katerim je dovolilo izterjavo denarne terjatve, ki se opravi z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom upnika iz dobljenega zneska. A. A. s. p. je delovni stroj po izdaji sklepa o izvršbi prodal dolžniku v tem postopku, slednji pa delovni stroj spet prodaja naprej. Upnik zato dolžniku očita nedobrovernost, saj je bil seznanjen z nepoštenim poslovnim ravnanjem prejšnjega lastnika A. A. s. p. Ker z odtujitvijo premičnine neposestna zastavna pravica ni prenehala, upnik meni, da njen sedanji lastnik iz vrednosti stvari odgovarja za poplačilo upnikove terjatve.

6.Sodišče prve stopnje je predlog za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) zavrnilo z nosilnim razlogom, da upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve (zaradi česar drugih pogojev za zavarovanje z začasno odredbo ni ugotavljalo). Pojasnilo je, da je upnik podal le pavšalne navedbe o medsebojno dogovorjenem in usklajenem ravnanju A. A. s. p. in dolžnika z namenom izigrati upnika. Ker se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ), upnik pa ni izkazal, da dolžnik pri sklepanju prodajne pogodbe ni bil dobroveren, je s tem, ko je pridobil lastninsko pravico na delovnem stroju, upnikova neposestna zastavna pravica ugasnila (četrti odstavek 64. člena SPZ). Dodatno je navedlo, da neposestna zastavna pravica upnika v razmerju do dolžnika ne učinkuje, saj ni bila vpisana v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: RZPP). Določba drugega odstavka 177.a člena SPZ zato za dolžnika ne velja, zastavni upnik pa v razmerju do poznejšega pridobitelja lastninske pravice na zastavljeni premičnini ne more uveljavljati neposestne zastavne pravice.

7.Upnik odločitev sodišča prve stopnje primarno izpodbija z navedbami o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Tudi v pritožbi vztraja, da je za izkazano nedobrovernost dolžnika ob nakupu delovnega stroja odločilno sosledje obeh prodaj: prejšnji lastnik je stroj prodal v februarju ali marcu 2025, sedanji lastnik (dolžnik) pa ga od 14. 3. 2025 prodaja naprej. Zato je očitno, da dolžnik stroja ni kupil zaradi svojih gospodarskih potreb, saj bi v tem primeru stroj uporabljal, pač pa zaradi usklajenega ravnanja z A. A. s. p. z namenom prikrajšati upnika za uveljavitev njegove nedenarne terjatve. Upnik sodišču prve stopnje očita tudi zmotno uporabo materialnega prava, saj meni, da dolžnik lastninske pravice ni pridobil na podlagi 64. člena SPZ, zato tudi ni moglo priti do ugasnitve pravic po četrtem odstavku 64. člena SPZ.

Zmotno ugotovljeno dejansko stanje

8.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Drži sicer, da gre pri obeh prodajah z zastavno pravico obremenjenega delovnega stroja za kratko časovno sosledje, vendar zgolj to in ob odsotnosti kakršnihkoli drugih konkretnih okoliščin ne more zadoščati za zaključek o usklajenem ravnanju A. A. s. p. in dolžnika z namenom oškodovati upnika. Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika in A. A. s. p., kot to trdi upnik. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice. Upnik razen časovnega sosledja prodaj ni zatrjeval nobenih drugih okoliščin (npr. da se dolžnik in A. A. poznata ali kakšne druge okoliščine, ki bi kazale na njuno usklajeno ravnanje), na podlagi katerih bi bilo mogoče pritrditi njegovim navedbam o dolžnikovi nedobrovernosti.

9.Nedobrovernost pomeni, da je pridobitelj ob sklenitvi pogodbe mogel in moral vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Tega upnik ni zatrjeval. Dobroverni pridobitelj je tisti, ki utemeljeno verjame, da je prenosnik lastnik stvari ali da je s strani lastnika ali zakona pooblaščen za razpolaganje s stvarjo. Svojo dobrovernost gradi zlasti na dejstvu, da ima prenosnik stvar v svoji posesti. 1 V obravnavani zadevi zgolj zato, ker dolžnik delovni stroj (v kratkem časovnem obdobju) prodaja naprej, še ni mogoč zaključek, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil dobroveren, saj upnik niti v pritožbi ni navedel kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi utemeljevale tak zaključek. Zgolj s ponavljanjem, da je bistveno časovno sosledje obeh prodaj, presoje sodišča prve stopnje ni uspel izpodbiti.

Zmotna uporaba materialnega prava

10.Neposestno zastavno pravico ureja SPZ v členih od 170. do 177.a. Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičninah, pri katerih zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku, pač pa ostane v neposredni posesti zastavitelja (ali tretje osebe zanj). Nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 171. člena SPZ). V primeru, ko so predmet zastavne pravice premičnine, za katere se vodi register iz 177. člena SPZ, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v ta register (četrti odstavek 171. člena SPZ).

11.Varstvo dobrovernega pridobitelja obsega (med drugim) tudi pridobiteljevo varstvo glede izvedenih stvarnih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na stvari. Proti pridobitelju učinkujejo samo tiste izvedene stvarne pravice, ki so bile jasno razpoznavne takrat, ko je pridobil lastninsko pravico na stvari. Pridobitelj lastninske pravice na premičnini se lahko opre na domnevo, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ) in da ta lastninska pravica ni omejena z zastavno pravico, saj bi bila v takem primeru stvar v posesti zastavnega upnika.

12.Izjeme od načela absolutnosti stvarnih pravic (5. člen SPZ) v korist dobrovernih tretjih temeljijo na smiselni uporabi pravil iz 64. člena SPZ. Če so pogoji za varstvo izpolnjeni, tretji pridobi neobremenjeno lastninsko pravico in zastavna pravica preneha. Poleg dobrovernosti pridobitelja glede obstoja zastavne pravice morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: pridobitev stvari mora temeljiti na veljavnem in odplačnem pravnem naslovu, sklenjen mora biti razpolagalni posel in prenos posesti se ne sme opraviti s posestnim konstitutom, podan pa mora biti tudi eden od treh položajev iz drugega odstavka 64. člena SPZ. 2 Tu pride v poštev tretji položaj, ki se smiselno razlaga tako, da je prenosnik pridobil premičnino po volji imetnika omejene stvarne pravice, zato se nasprotje njunih interesov izide v korist dobrovernega pridobitelja, ki zaupa v prenosnikovo neposredno posest. 3

13.Iz Sporazuma izhaja, da neposestna zastavna pravica med strankama (upnikom in A. A. s. p.) nastane in začne učinkovati z dnem sklenitve Sporazuma, v razmerju do tretjih (npr. poznejši pridobitelj stvarnih pravnic na zastavljeni premičnini) pa začne učinkovati z dnem vpisa v RZPP (četrti odstavek 5. člena Sporazuma). Upnikova neposestna zastavna pravica v RZPP nesporno ni vpisana, upnik pa tudi po presoji višjega sodišča ni izpodbil pravilnega zaključka sodišča prve stopnje glede domneve dolžnikove dobrovernosti v zvezi z neobstojem neposestne zastavne pravice, ki je zato na podlagi smiselne uporabe pravil iz 64. člena SPZ ugasnila zaradi odsvojitve njenega predmeta (prim. četrti odstavek 64. člena SPZ). To pa pomeni, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zato predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ni mogoče ugoditi.

14.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške. Odgovor dolžnika na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1 M. Tratnik v: M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur (ur.), Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323. 2 M. Tratnik, Zastavna pravica, GV založba, Ljubljana 2006, str. 234 in 242. 3 M. Tratnik, navedeno delo, str. 234. Glej tudi M. Tratnik, Neposestna zastavna pravica na premičninah, 2. del, Pravna praksa, št. 41-42, 2012 (Priloga).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 64, 64/4, 170, 177, 177a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.