Jedro

Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi z dne 10. 1. 2017 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, - v II. točki izreka: po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi na parc. št. 1 in 2, obe k.o. ..., - v III. točki izreka: upniku naložilo, da je dolžan dolžniku plačati 1.379,48 EUR stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasnjuje, zakaj je ravnal pravilno, ko je opomin s pozivom na plačilo ter odstop od pogodbe dolžniku poslal na naslov Ulica A št. 18. Med drugim poudarja, da se nobena od pošiljk s tega naslova ni vrnila z oznakama "neznan" ali "preseljen". Gre za pravi dolžnikov naslov, na katerem je bil dolžnik tedaj prijavljen in ga je uporabljal pri svojem poslovanju, tako pa je tudi še sedaj. Ta naslov je dolžnik sam navajal v svoji korespondenci z upnikom kot naslov svojega stalnega bivališča in naslov za pošiljanje obvestil, in sicer v listinah, ki jih je upniku posredoval v skladu z določili kreditne pogodbe (kot npr. zavarovalna polica in potrdilo o vinkulaciji zavarovalne police, oboje v oktobru 2012). Zato ne drži, da je upnik samovoljno popravil dolžnikove podatke v svojih aplikacijah, saj se ti vnosi izvajajo na podlagi podatkov, ki jih posreduje komitent. Naslov Ulica A št. 18 je tudi naslov, na katerem sodišče dolžniku v tem postopku vroča sodna pisanja in ki ga dolžnik sam navaja kot svojega v vlogah sodišču, ta naslov pa je tudi vpisan kot dolžnikov v zemljiški knjigi pri zastavljenih nepremičninah. Iz odgovora na upnikovo poizvedbo o dolžnikovem prebivališču v Centralnem registru prebivalstva - CRP, izhaja, da ima dolžnik od 17. 12. 2014 dalje stalno prebivališče in naslov za vročanje prijavljena na navedenem naslovu. Glede na navedeno bi se pisanja, ki so bila dolžniku poslana v letu 2016, z naslova v kreditni pogodbi vrnila z oznako "preseljen" ali "neznan", upnik pa bi nato moral opraviti poizvedbo o dolžnikovem bivališču in ponovno poslati pisanja na naslov, ki bi ga pridobil iz uradnih evidenc, ki je hkrati naslov, s katerim je že tako razpolagal in bi se postopek izterjave samo po nepotrebnem zavlekel. Četudi bi sodišče štelo, da je upnik z vročanjem na drugem naslovu, kot je določen v kreditni pogodbi, kršil pogodbo, takšna kršitev ne more vplivati na nesporno dejstvo, da je upnik tako poziv pred odstopom z dodatnim rokom kot tudi odstop od pogodbe dolžniku poslal na njegov aktualni naslov, na katerem je dejansko prebival, bil tam prijavljen in z njim posloval v pravnem prometu. Dodaja še, da je v izvršilnem postopku glede dokazovanja zapadlosti terjatve uzakonjena t.i. prejemna teorija, kar v konkretnem primeru pomeni, da upnikova izjava volje učinkuje s trenutkom, ko naslovnik prejme obvestilo o pošiljki. Dolžnik evidentno (še vedno) živi na naslovu, na katerem sta mu bili vročeni pošiljki, torej se po prejemni teoriji šteje, da sta mu bili pošiljki vročeni, kar je tudi stališče ustaljene sodne prakse (VSL sklep I Ip 3381/2015). Pritožbi prilaga listinske dokaze. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma naj sklep spremeni tako, da dolžnikov ugovor zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi ter naloži dolžniku v plačilo vse stroške izvršilnega postopka, vključno s sodno takso za pritožbo v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki uveljavlja zlasti, da je upnik prekludiran pri navajanju novih dejstev in dokazov šele v pritožbi. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in sklep potrdi, upniku pa naloži v plačilo še stroške odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da sta stranki v kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa SV-496/07 sklenili izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo (10. člen kreditne pogodbe z dne 4. 10. 2017). Ne glede na navedeno dolžniku opomin s pozivom za plačilo ni bil vročen na naslovu, določenem v kreditni pogodbi (Ulica B št. 30), pa tudi odstop od pogodbe dolžniku ni bil poslan na navedeni naslov. Oboje je bilo dolžniku poslano na naslov Ulica A št. 18, upnik pa ni dokazal, da ga je dolžnik kakorkoli obvestil o spremembi naslova (kot je bilo določeno v kreditni pogodbi), ter ni navedel in izkazal, kdaj in na podlagi česa je prišlo do spremembe naslova. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da predčasna zapadlost terjatve po notarskem zapisu ni izkazana (kar pa je pogoj za izvršljivost notarskega zapisa - glej prvi, tretji in peti odstavek 20a. člena ZIZ).

7. Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da upnik z listino, predloženo v odgovoru na ugovor (Izpis podatkov o komitentu iz Registra Komitentov z dne 2. 3. 2017), ni dokazal, da bi bil dolžniku pisanja, relevantna za predčasno zapadlost terjatve (opomin s pozivom k plačilu in odpoved pogodbe), dolžniku poslal na pravi naslov - to je na naslov, o katerem bi ga bil dolžnik predhodno obvestil kot o novem naslovu. Predložena listina je namreč datirana z datumom po upnikovem pošiljanju relevantnih pisanj (oboje v septembru 2016), poleg tega pa tudi ni podpisana z dolžnikove strani in iz nje ne izhaja, na kakšen način in kdaj je dolžnik upniku sporočil spremembo naslova. Ta listina pa je bila tudi edina listina, s katero je upnik v odgovoru na ugovor poskušal dokazati, da je dolžniku relevantna pisanja poslal na pravi naslov oziroma na naslov, ki mu ga je kot svoj stalni in kontaktni naslov navedel dolžnik.

8. Dodatna dejstva in dokaze za to, da ni samovoljno spreminjal podatka o dolžnikovem naslovu, upnik ponuja šele v pritožbi (pri čemer se sklicuje na zavarovalno polico, potrdilo o vinkulaciji zavarovalne police in na podatke zemljiške knjige za zastavljeni nepremičnini), ob tem pa ne navede, zakaj teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že v odgovoru na ugovor. Na nepravilnosti v zvezi z vročanjem pisanj, relevantnih za predčasno zapadlost terjatve, je namreč dolžnik v ugovoru izrecno opozoril, pa tudi sicer je bil upnik dolžan najkasneje v odgovoru na ugovor navesti in predložiti vsa relevantna dejstva in dokaze v zvezi s svojo upravičenostjo do izterjevane terjatve, na kar je bil upnik tudi opozorjen v dopisu ob vročitvi dolžnikovega ugovora v odgovor (primerjaj 57. člen in tretji odstavek 58. člena ZIZ). Glede na navedeno upnikove pritožbene navedbe in dokazi v zvezi z dolžnikovim sporočilom spremembe naslova predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), do vsebine katerih se višje sodišče posledično ne opredeljuje vsebinsko.

9. Dejstvo, da sta se upnikovi pošiljki z relevantnimi pisanji z naslova Ulica A št. 18 vrnili z oznako "ni dvignil" in ne z oznako "neznan" ali "preseljen", za presojo, ali je upnik dolžniku v septembru 2016 poslal pošiljki na pravi naslov, ni pravno pomembno. Pravi naslov bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili (Ulica B št. 30), ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve. Upoštevaje navedeno pa tudi niso pravno relevantne pritožbene navedbe glede historičnih in aktualnih podatkov o dolžnikovem naslovu dejanskega prebivališča ter o njegovem uradno prijavljenem naslovu. Takšno stališče izhaja tudi iz VSL sklepa III Ip 362/2018 z dne 7. 2. 2018, kjer je bil obravnavan primer, v katerem sta bila opomin in odstop od pogodbe dolžniku (pravilno) poslana na naslov iz kreditne pogodbe, čeprav dolžnik tam tedaj ni imel prebivališča. Višje sodišče je v obrazložitvi citiranega sklepa poudarilo, da niti dolžnikovo uradno prijavljeno stalno prebivališče niti njegovo dejansko prebivališče niti vsebina vrnjene vročilnice za presojo upnikovega izvrševanja pogodbenih obveznosti niso pravno pomembni (glej zlasti 11. in 13. točko obrazložitve citiranega sklepa).

10. Pritožnikovo sklicevanje na prejemno teorijo pri dokazovanju zapadlosti terjatve in na VSL sklep I Ip 3381/2015 z dne 11. 11. 2015 ni utemeljeno že iz razloga, ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, ali za nastop odstopnega upravičenja oziroma za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnik dolžniku relevantno pisanje (opomin z dodatnim rokom oziroma odpoved pogodbe) pošlje priporočeno po pošti (t.i. oddajna teorija), ali pa mora biti vročitev pisanja dolžniku tudi dejansko izkazana (t.i. prejemna teorija). V konkretnem primeru je bilo namreč ključno vprašanje, ali je upnik izkazal, da je dolžniku relevantni pisanji poslal na _pravi naslov_, kar pa v citiranem primeru sploh ni bilo sporno (iz 9. točke obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da dolžnika nista spremenila naslova, temveč sta trdila, da na naslovu, navedenem v notarskem zapisu, in kjer sta še vedno živela, opomina nista prejela).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa upnik z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, je višje sodišče odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).