Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 7. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž. Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 17/2003 z dne 23. 2. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 253/99 z dne 22. 11. 2002 se ne sprejme.
1.S sodbo in sklepom št. I Pg 253/99 z dne 8. 6. 2000 je Okrožno sodišče v Mariboru zaradi delnega umika tožbe delno razveljavilo sklep o izvršbi in postopek v tem delu ustavilo, pritožnici (toženi stranki v sporu) pa naložilo plačilo preostalega dela terjatve. Pritožnica je po izdaji navedene sodne odločbe vložila dva predloga za vrnitev v prejšnje stanje, in sicer zaradi izostanka z glavne obravnave in kasneje zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe zoper navedeno sodno odločbo. Oba predloga za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Zoper takšno odločitev je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep Okrožnega sodišča.
2.Pritožnica izpodbija navedeni sklep o zavrnitvi predlogov za vrnitev v prejšnje stanje in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče na predlog tožeče stranke preložilo narok za glavno obravnavo, ko pa je nato sama predlagala preložitev naroka, pa njenemu predlogu ni ugodilo. Meni, da je s tem sodišče ni obravnavalo enako kot nasprotno stranko, saj predlog nasprotne stranke za preložitev naroka ni bil nič bolj utemeljen od njenega. Navaja tudi, da je proti sodni odločbi, s katero je sodišče odločilo o zahtevku, v zakonskem roku napovedala pritožbo, vendar je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep, s katerim je zaradi neplačila sodne takse za pritožbo štelo napoved pritožbe za umaknjeno. Višje sodišče je takšno odločitev potrdilo.
3.Zgolj s tem, da je sodišče predlogu za preložitev naroka nasprotne stranke ugodilo, njenemu predlogu pa ne, pritožnici ni mogla biti kršena pravica do enakega obravnavanja pred sodiščem. Pritožnica namreč svoje trditve, da predlog nasprotne stranke za preložitev glavne obravnave ni bil nič bolj utemeljen od njenega, ne utemelji, iz obrazložitev izpodbijanih sklepov pa so razvidni razlogi za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Že sodišče prve stopnje je obrazložilo, da predlogu pritožnice za vrnitev v prejšnje stanje zaradi izostanka z naroka ni moglo ugoditi, ker za to niso obstajali opravičeni razlogi. Na njene očitke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo pri plačilu sodne takse za napoved pritožbe, da ni bila opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse, pa je odgovorilo, da je poslalo opomin za plačilo sodne takse na tiskanem obrazcu, na katerem je tudi opozorilo na posledice neplačila. Ker pritožnica prejetega opomina ni predložila, je štelo, da ni dokazala, da je prejela opomin s pomanjkljivim opozorilom. Obrazložilo je tudi, zakaj ni moglo šteti, da je imela opravičen razlog, da sodne takse ni pravočasno plačala. Višje sodišče se je z razlogi prvostopenjskega sodišča v celoti strinjalo. Dodatno je še navedlo, da je mogoče kot opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje upoštevati bolezen zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. Vendar po mnenju Višjega sodišča pritožnica takšnega razloga ni izkazala, saj je preložitev naroka predlagala oseba, ki ni izkazala niti veljavnega pooblastila niti bolezni, zdravstvene težave zakonitega zastopnika pa tudi ne dajejo podlage za ugoditev predlogu. Glede na navedeno je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) neutemeljen.
4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić