Jedro

Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral, zato niti ni relevantno, da reviziji ni priložil odločbe sodišča prve stopnje, na katero se, v zvezi z navedbo, da naj bi bila sodna praksa sodišč prve stopnje neenotna, sklicuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-50/2014 z dne 14. 11. 2014, s katero je bilo odločeno: da se v korist Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) razlasti tam navedeno nepremičnino v izmeri 106 m2 v lasti tožnika kot razlastitvenega zavezanca; da se v zemljiški knjigi za to nepremičnino izbriše zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka; da je ta odločba podlaga za vpis lastninske pravice v korist MOL; da je rok za pričetek gradnje objekta (kolesarske steze) dve leti; da pritožba ne zadrži prenosa lastninske pravice in prenosa posesti; da lahko stranki postopka pri pristojnem sodišču vložita predlog za določitev odškodnine in da stroški postopka niso bili zaznamovani. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35020-41/2014-2 (MCS) z dne 2. 4. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno predlaga spremembo izpodbijane sodbe. Hkrati z revizijo vlaga predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. V okviru citirane točke ZUS-1 revident uveljavlja pomembno pravno vprašanje in neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje. Navaja namreč: „ da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo“. V nadaljevanju navaja še, da naj bi sodišče prve stopnje v podobnem primeru, v zadevi I U 1829/2013 z dne 2. 9. 2014, izdalo sodbo in tam navedeno odločbo odpravilo (ker ni bila podana konkretna javna korist) in upravnemu organu naložilo, da naj v ponovljenem postopku ugotovi, ali je javna korist konkretnega primera sorazmerna s težo posega v lastninsko pravico, saj je treba glede na načelo sorazmernosti že v prvi fazi postopka (in ne ko bo odločalo o sami razlastitvi) ugotoviti obstoj konkretne javne koristi in presoditi ugovore razlastitvenega zavezanca.

7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazana neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 64/2014 z dne 18. 9. 2014). Revident mora najprej natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pojasniti katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, poleg tega pa navesti okoliščine, ki izkazujejo pomembnost izpostavljenega vprašanja. Če uveljavlja neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje pa mora poleg tega, da jasno navede konkretno pravno vprašanje, neenotno prakso glede tega vprašanja izkazati tako, da navede konkretne odločbe sodišč prve stopnje, ki naj bi jo izkazovale in nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbami, s katerimi jo utemeljuje, ter zatrjevano neenotno prakso utemeljiti. Kopije odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Teh zahtev revident ni izpolnil. Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji ni konkretiziral, zato niti ni relevantno, da reviziji ni priložil odločbe sodišče prve stopnje, na katero se sklicuje. Ker trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.(1)

9. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Opisanega trditvenega in predvsem dokaznega bremena revident z navedbo: „da poleg tega dela zemljišča izgubi tudi vse možnosti za dostop in uporabo preostalih svojih zemljišč na tem področju“, ni izpolnil. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovolitev revizije ni izkazan.

12. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

13. Revident je predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako odločbe VS, kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013, X Ips 214/2015, X Ips 356/2015 in druge.