Jedro

Predlagatelj prejema otroški dodatek, poleg tega pa še denarno socialno pomoč. Teh prejemkov ni mogoče upoštevati kot predlagateljeve dohodke, saj ne gre za prejemke, ki bi izvirali iz dela. Gre za socialne transferje, ki so namenjeni za zadovoljevanje potreb članov družine, katerih preživninski zavezanci (starši) ne morejo pokriti z lastnimi dohodki.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v II. točki izreka znesek mesečne preživnine v višini 40 EUR za vsakega otroka nadomesti z zneskom 90 EUR; - doda nova VI. točka, ki se glasi: „Sklep o začasni odredbi II N 70/2020 z dne 15. 12. 2020 se razveljavi in se postopek zavarovanja ustavi.“

II. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, nasprotni udeleženki pa naložilo, da je od 10. 3. 2020 dalje dolžna plačevati mesečno preživnino v višini 40 EUR za vsakega od treh otrok udeležencev, kot je to razvidno iz II. točke izpodbijanega sklepa. V preostalem delu je zavrnilo predlog predlagatelja za določitev višje preživnine ter zavrglo njegov predlog, da se mu stanovanje v stanovanjski hiši, prepusti v brezplačno uporabo. Odločilo je še, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca, ki izpodbijata odločitev prvega sodišča o višini preživnine. Predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče določilo prenizko preživnino. Za vse otroke v celoti skrbi predlagatelj, nasprotna udeleženka pa od svoje odselitve v letu 2019 za otroke ni prispevala ničesar. Je zdrava in pridobitno sposobna, zato si mora prizadevati za pridobivanje prihodkov zaradi preživljanja otrok. Prvo sodišče je ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka prihodke iz svojega dela, pri čemer teh listin ni vročilo predlagatelju, prav tako pa mu ni vročilo vlog nasprotne udeleženke, ki jih omenja sodišče. S tem je bila kršena predlagateljeva pravica do izjave. Z določitvijo preživnine je treba zagotoviti tudi uspešen telesni in duševni razvoj otrok. Predlagatelj prejema mesečno plačo 580 EUR, zato je določena preživnina prenizka. Upoštevati je treba, da predlagatelj v celoti skrbi za skupne otroke.

3. Nasprotna udeleženka v svoji pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče določeno preživnino ustrezno zniža, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Predlagatelj ni izpovedal o stroških za dodatne izvenšolske dejavnosti otrok. Prvo sodišče zato ne bi smelo upoštevati zneska 50 EUR za vsakega otroka iz tega naslova. Pri tem je najmlajši otrok še v vrtcu. Zaradi epidemije otroci niso imeli izvenšolskih dejavnosti. Svoje odločitve v tem delu prvo sodišče ni pojasnilo. Predlagatelj ima višje mesečne dohodke, kot je zatrjeval v svojih vlogah. Ves čas prejema denarno socialno pomoč in otroške dodatke, kar je treba upoštevati pri določitvi preživnine. Gotovo je prejel tudi vse prejemke, ki jih je država namenila državljanom v času epidemije v okviru PKP zakonov. Nasprotna udeleženka prejema le denarno socialno pomoč 402,18 EUR, drugih dohodkov pa nima. Pred epidemijo je delala v gostinstvu, kjer pa službe sedaj praktično ni mogoče dobiti. Nasprotna udeleženka se trudi, da bi dobila službo, vendar ji to onemogočajo objektivne okoliščine. Z denarno socialno pomočjo lahko, pa še to stežka, krije le najskromnejše stroške lastnega preživljanja. Predlagatelj živi z otroci v hiši, ki je v solastnini nasprotne udeleženke in tako nima stroškov v zvezi z najemnino. Tega dejstva prvo sodišče ni upoštevalo v zadostni meri. Sodišče je izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je določilo preživnino v višini 90 EUR za vsakega otroka od 1. 12. 2020 dalje, v izpodbijanem sklepu pa ni nobene odločitve glede usode te začasne odredbe.

4. Vsak udeleženec v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Predlagateljev očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni upošteven. Iz podatkov spisa izhaja, da je prvo sodišče vročilo predlagateljevemu pooblaščencu vse pripravljalne vloge, ki jih je nasprotna udeleženka predložila v postopku, razen prilog B2 - B6, ki so bile priložene ugovoru zoper začasno odredbo in na katere se je nasprotna udeleženka sklicevala tudi v odgovoru na predlog z dne 18. 1. 2021. Ker je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog pojasnjevala vsebino teh listin in navedla, da jih je že predložila v spis, je predlagatelj za te listine v spisu zvedel že ob vročitvi odgovora na predlog 20. 1. 2021, tedaj pa je lahko že ugotovil, da mu prvo sodišče teh listin ni vročilo. Predlagatelj bi zato moral uveljavljati zatrjevano kršitev pravice do izjave takoj po prejemu odgovora na predlog, ko je že vedel za to kršitev, zato se nanjo v pritožbi ne more več sklicevati (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

7. Prvo sodišče je ugotovilo, da znašajo minimalni mesečni stroški preživljanja vsakega otroka okoli 225 EUR. Ob tem je ugotovilo, da nasprotna udeleženka prispeva k preživljanju otrok v nedenarni obliki 50 EUR za vsakega, in sicer z omogočanjem njihovega brezplačnega bivanja v njenem stanovanju oz. v njenem delu hiše. Ocenilo je, da bi toliko znašali mesečni stroški bivanja vsakega otroka, če bi moral predlagatelj plačevati najemnino za stanovanje. Predlagatelj oceni tega stroška ne ugovarja, pritožničina kritika ugotovitve prvega sodišča pa je povsem pavšalna in zato neupoštevna. Navedeno pomeni, da znašajo celotni (sicer minimalno ovrednoteni) mesečni stroški preživljanja vsakega otroka udeležencev okoli 275 EUR, ne pa 225 EUR.

8. Nasprotna udeleženka s tem v zvezi graja tudi vrednotno oceno stroškov izvenšolskih dejavnosti. Prvo sodišče je ocenilo ta strošek na 50 EUR, vendar le za hčerko in starejšega sina, za najmlajšega otroka pa tega stroška ni upoštevalo. Predlagatelj je zatrjeval, da hči obiskuje vadbo mažoretk (navedel je, da znaša mesečni strošek za to dejavnost 25 EUR), starejši sin pa igra nogomet in ga želi vaditi tudi organizirano. Teh trditev nasprotna udeleženka ni prerekala. Tudi, če starejši sin še ne obiskuje organizirane vadbe nogometa v športnem društvu in zato iz tega naslova zanj še ne nastajajo dodatni stroški, za hčerko pa so tovrstni stroški okoli 25 EUR ne pa 50 EUR mesečno (pritožničina trditev, da starejša otroka zaradi epidemije nista imela izvenšolskih dejavnosti in zato s tem v zvezi niso nastajali nobeni stroški, je nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota - prvi odstavek 337. člena ZPP), to na celotno vrednotenje mesečnih stroškov preživljanja otrok ne vpliva. Glede na neprerekane navedbe in izpoved predlagatelja nastajajo s preživljanjem otrok tudi nekateri izdatki, ki jih prvo sodišče v svoji oceni ni upoštevalo, čeprav so bili ugotovljeni. Prvo sodišče je ocenilo stroške bivanja na posameznega otroka okoli 22 EUR, pri čemer je očitno upoštevalo le stroške za električno energijo in komunalne storitve, ne pa tudi stroškov ogrevanja, ki po neprerekanih trditvah predlagatelja znašajo okoli 19 EUR mesečno za vsakega otroka. Poleg tega ni upoštevalo neprerekanih izdatkov za higieno in čistila ter za TV. Po naravi stvari same nastajajo določeni izdatki tudi za razvedrilo otrok in njihove prostočasne aktivnosti ter počitnice, česar prvo sodišče prav tako ni upoštevalo. Glede na to ni dvoma, da znašajo mesečne potrebe vsakega otroka vsaj 275 EUR.

9. Predlagatelj upravičeno graja odločitev prvega sodišča o višini mesečne preživnine. Glede materialne in pridobitne zmožnosti staršev je prvo sodišče ugotovilo, da predlagatelj prejema mesečno plačo v približni višini 585 EUR, da nasprotna udeleženka ni zaposlena, a je zmožna delati oziroma je pridobitno sposobna, in da nasprotna udeleženka v relevantnem obdobju prejema denarno socialno pomoč (od 1. 1. 2021 v znesku 402,18 EUR, pred tem pa 217,38 EUR mesečno). Ugotovilo je tudi, da nasprotna udeleženka (vsaj občasno) tudi dela, kar posredno priznava tudi sama (v pritožbi navaja, da je pred epidemijo delala v gostinstvu). Pritožbeno sodišče meni, da nasprotna udeleženka dejansko opravlja določena pridobitna dela, saj zgolj z denarno socialno pomočjo ne bi mogla kriti niti svojih nujnih življenjskih stroškov, ki jih je zatrjevala v postopku. Nasprotna udeleženka je zdrava in zmožna za pridobitno delo ter ga je dolžna poiskati; tudi če ga v svojem poklicu (ima gostinsko šolo) ne bi uspela najti, je bila in je še vedno dolžna opravljati tudi kakšno drugo (tudi enostavno) delo, ki bi ga lahko našla kljub epidemiji, za kar bi brez dvoma lahko prejemala vsaj minimalno neto mesečno plačo (ta je v letu 2020 znašala okoli 700 EUR mesečno, v letu 2021 pa znaša približno 736 EUR). Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da predlagatelj prejema otroški dodatek (za vse tri otroke okoli 307 EUR mesečno), poleg tega pa še denarno socialno pomoč (okoli 507 EUR mesečno), kot izhaja iz odločbe centra za socialno delo v prilogi B5. Teh prejemkov ni mogoče upoštevati kot predlagateljeve dohodke, saj ne gre za prejemke, ki bi izvirali iz predlagateljevega dela. Gre za socialne transferje, ki so namenjeni za zadovoljevanje potreb članov družine, katerih preživninski zavezanci (starši) ne morejo pokriti z lastnimi dohodki. Preživljanje otrok je v prvi vrsti obveznost staršev. Pritožničina trditev, da predlagatelj gotovo prejema tudi prejemke v okviru PKP zakonov, je povsem splošna, razen tega pa je neupoštevna tudi kot nedovoljena pritožbena novota.

10. Ugotovljeni mesečni stroški preživljanja vsakega otroka v višini okoli 275 EUR so opredeljeni v minimalnem obsegu. Glede na to, da za otroke v celoti skrbi predlagatelj, nasprotna udeleženka pa z njimi praktično nima nobenih stikov, je po oceni pritožbenega sodišča nasprotna udeleženka dolžna kriti vsaj polovico mesečnih stroškov vsakega otroka oziroma 140 EUR mesečno. Ker po ugotovitvi prvega sodišča z zagotavljanjem brezplačnega bivanja v svojem delu hiše v nedenarni obliki mesečno prispeva okoli 50 EUR za vsakega otroka, je dolžna plačevati predlagatelju preostalo razliko v denarju, to je 90 EUR mesečno za vsakega otroka, ne pa le 40 EUR, kot je določilo prvo sodišče. Te obveznosti je nasprotna udeleženka zmožna kriti, glede na doslej obrazloženo o njenih materialnih in pridobitnih zmožnostih.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zvišalo zneske mesečne preživnine za otroke, kot je to razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

12. Delno je bilo treba ugoditi tudi pritožbi nasprotne udeleženke. Prvo sodišče je izdalo začasno odredbo z dne 15. 12. 2020, s katero je naložilo nasprotni udeleženki, da je dolžna plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 90 EUR za vsakega otroka od 1. 12. 2020 do pravnomočnosti končne odločitve v zadevi. Ker tega ni upoštevalo v izpodbijanem sklepu, saj je določilo preživnino za celotno sporno obdobje od vložitve predloga 10. 3. 2020 dalje, bi tako glede na izdano začasno odredbo obstajala dva izvršilna naslova za preživninsko obveznost nasprotne udeleženke, kar je napačno. Pritožbeno sodišče je zato, upoštevajoč okoliščine o višini določene preživnine in obdobju, za katerega je določena s končnim sklepom, spremenilo izpodbijani sklep tako, da mu je dodalo novo točko izreka o razveljavitvi izdane začasne odredbe ter o ustavitvi postopka zavarovanja (3. točka 365. člena ZPP).

13. V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, saj ostali uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

14. Udeleženca sta delno uspela s pritožbama, razen tega pa je šlo za odločanje o varstvu koristi njunih otrok, kar je tudi v njunem interesu. Zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).