Jedro

Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.

Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke (tožnice) za oprostitev plačila (dodatne) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za primarni zahtevek (I. točka izreka), zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila (dodatne) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za podredni zahtevek (II. točka izreka) in sklenilo, da je tožnica dolžna plačati (dodatno) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (za podredni zahtevek) v višini 853 EUR v 17 zaporednih mesečnih obrokih (III. točka izreka) ter da bo neplačane obroke sodišče prisilno izterjalo (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da jo pritožbeno sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse, podredno, da razveljavi sklep v II., III. In IV. točki in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je njen mož lastnik nepremičnin parcelna št. 405/2, 406/2 in 142/4, za katere plačuje kredit in niso predmet oddaje. V navedenih nepremičninah živita tožnica in njen mož. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožničin mož razpolaga z nepremičnino, v kateri ne živi. Gre za stavbo in pripadajoče zemljišče. Ni življenjsko, da bi tožnica živela z možem na dvorišču ali garaži, stanovanjsko enoto pa oddajala v najem ali obratno. Navedeno izhaja tudi iz podatkov GURS. Kot dokaz prilaga prodajno pogodbo, iz katere je razvidno, da gre za enotno zemljišče, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče v tlorisni izmeri 688 m2 s pripadajočo stanovanjsko stavbo, pozidano zemljišče v izmeri 17 m2 in pozidano zemljišče v izmeri 70 m2. Prav tako nepremičnina ni v lasti tožnice in z njo ne more razpolagati. Če bi sodišče dvomilo o plačevanju preživnine, bi moralo tožnico pozvati na predložitev dodatnih dokazil. Prilaga dokazilo o plačevanju preživnine A. A. Jasno je, da ima glede na zavezo plačevanja preživnine mož odhodek v višini preživnine. Tožnica in njen mož prejemata invalidnino, ki se pri presoji zmožnosti plačila sodnih taks ne bi smela upoštevati. Tožnica in njen mož ne prejemata dohodkov, kot jih navaja sodišče prve stopnje, saj oba prejemata minimalni prihodek, od katerih je del invalidnina ali pokojnina. Prilaga podatke o dohodkih. V primeru plačila sodne takse bi bilo ogroženo preživljanje tožnice in njene družine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka (843,78 EUR) na enega družinskega člana (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). V dohodek je utemeljeno vštelo tudi prihodke iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se med dohodke upošteva tudi invalidnina (prim. VDSS sodba Psp 87/2021). Tožnica pa utemeljeno izpostavlja, da v kolikor je sodišče prve stopnje dvomilo v navedbe, da njen mož plačuje preživnino hčerki v gotovini, bi lahko tožnico pozvalo na predložitev dodatnih dokazil. Plačevanje preživnine je zakonska obveznost. Po priloženih izjavah, ki jih upošteva kot dopustno pritožbeno novoto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica izkazala odhodek svojega moža v višini 191 EUR. To pa pomeni, da ob upoštevanju mesečnega odhodka v višini 191 EUR, tožnica ne razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki bi presegal dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka.

6. Vendar slednje ne pomeni, da je tožnica nujno upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine.1 Prvi odstavek 12.a člena ZST-1 namreč določa, da se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov pa se po drugem odstavku 12. a člena ZST-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 7. Ni sporno, da je tožničin mož lastnik treh parcel št. 405/2, 406/2 in 142/4, ki vse v naravi predstavljajo pozidano zemljišče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožničin mož razpolaga z nepremičnino, v kateri ne živi in je po oceni GURS vredna 78.162 EUR. Vrednost nepremičnine ni sporna. Tožnica pa tudi v pritožbi ne uspe dokazati, da v tej nepremičnini dejansko prebiva. Po prvi točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša (v nadaljevanju stanovanje), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Sodišče prve stopnje nepremičnine, v kateri prebivata tožnica in njen mož (brez ugotavljanja vrednosti stanovanjske hiše) v celoti ni upoštevalo. Nadalje pa je v premoženje pravilno vštelo tretjo nepremičnino, za katero ni izkazano, da bi bila del stanovanjske hiše. Iz priloženih dokazil izhaja, da se stanovanjska hiša nahaja na parceli št. 142/4, ter da navedene tri parcele v naravi predstavljajo tri ločena zazidljiva (pozidana) zemljišča. Četudi so bile vse tri parcele predmet kupoprodajne pogodbe in gre za sosednja zemljišča, navedeno samo po sebi ne izkazuje, da vse tri parcele dejansko skupaj tvorijo stanovanjsko hišo, v kateri prebivata tožnica in njen mož, ali da ekonomsko razpolaganje s tretjo nepremičnino ni mogoče. Sodišče prve stopnje je zato pri ugotavljanju materialnega položaja utemeljeno upoštevalo vrednost tretje nepremičnine.

8. Na podlagi prvega odstavka 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, razen premoženja, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Zgolj dejstvo, da je lastnik nepremičnine tožničin mož, ni relevantno, saj se po prvi točki prvega odstavka 10. člena ZUJPS upošteva tudi njegovo premoženje. Nezmožnost razpolaganja z nepremičnino prav tako ne izključuje zatrjevano odplačevanje kredita. Drugih okoliščin o nezmožnosti razpolaganja, tožnica ni izkazala. Po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre premoženje, ki presega višino mejnega zneska 20.250,72 EUR, izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da šesti odstavek 11. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni uporabljiv.

9. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno presojalo tožničin materialni položaj. Ob upoštevanju višine povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki je pri tožnici malo pod mejno vrednostjo dvakratnika minimalnega dohodka in ostalega premoženja, s katerim razpolagata z možem in se po ZUJPS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za oprostitev plačila sodne takse v višini 853 EUR. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, ki jih preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

11. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. Odločbe VSL Sklep II Cp 996/2022, VSL Sklep I Cp 1437/2022, VSL Sklep II Cp 47/2023.