Videonadzor v poslovnih prostorih

Datum

22.04.2025

Številka

07121-1/2025/501

Kategorije

Informiranje posameznika, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaša vprašanja glede izvajanja videonadzora v poslovni stavbi in sicer:

-Ali ima najemnik v poslovni stavbi pravico do vpogleda in uporabe videonadzornih posnetkov v sodnih postopkih proti posameznikom? Če da, pod kakšnimi pogoji?

-Kako bi moral ravnati lastnik objekta oziroma izvajalec videonadzora v takšnih primerih? Kakšne so njihove obveznosti glede obveščanja in posredovanja posnetkov?

-Ali je izvajanje videonadzora v sanitarijih in dvigalih skladno z zakonodajo? Če ni, kakšni ukrepi so predvideni proti kršiteljem?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavec mora presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Odvisno od konkretnih okoliščin bi lahko v opisanem primeru šlo za videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki je določen v 78. členu ZVOP-2, ki se lahko izvaja le, če je to nujno potrebno, npr. zaradi varnosti ljudi in premoženja, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Izvajalec videonadzora bi lahko (glede na namen uvedbe videonadzora) posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Upravljavec mora o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZVOP-2.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Upravljavec mora presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe (npr. zakoniti interesi skladno s točko (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

Odvisno od konkretnih okoliščin bi lahko v opisanem primeru šlo za videonadzor znotraj delovnih prostorov. Videonadzor znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) ureja 78. člen ZVOP-2, ki določa, da se ta lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Več o pogojih za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2025/280 z dne 4. 3. 2025.

V zvezi z vašimi konkretnimi vprašanji vam odgovarjamo naslednje:

1)Vpogled v videonadzorne sisteme in uporaba posnetkov v sodnih postopkih

Izvajalec videonadzora bi lahko (glede na namen uvedbe videonadzora) posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Dopustnost uporabe foto in video posnetkov v kazenskih in drugih postopkih sodišča oziroma pristojni organi za vsak konkreten primer presojajo posebej, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera. Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2024/679 z dne 11. 6. 2024.

Upravljavec mora v okviru ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov določiti, katere osebe lahko vpogledujejo v posnetke s strani upravljavca, pri čemer je smiselno, da opredeli tudi postopek izvedbe vpogledov.

Dodajamo tudi, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (oz. pravico dostopa posameznika) po 15. členu Splošne uredbe in zahteva posnetke videonadzorne kamere, ki ga je posnela. Ob tem pa je treba opozoriti, da lahko posameznik v okviru pravice do seznanitve prejme zgolj svoje osebne podatke (upravljavec mora dele posnetkov, na katerih se nahajajo druge osebe zamegliti). Več o pravici dostopa lahko preberete na: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

2)Obveznosti glede obveščanja in posredovanja posnetkov

V zvezi z obveščanjem posameznikov pojasnjujemo, da mora skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZVOP-2 upravljavec o izvajanju videonadzora objavi obvestilo. Obvestilo se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo o izvajanju videonadzora pa mora glede na določbe četrtega odstavka 76. člena ZVOP-2 poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe vsebovati določene informacije:

a)pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

b)namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

c)informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

d)kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

e)neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2023/1277 z dne 10. 10. 2023.

Upravljavec mora izpolniti tudi druge obveznosti skladno s Splošno uredbo, npr. videonadzorni sistem in videoposnetke mora ustrezno zavarovati (tudi npr. pri posredovanju posnetkov), določiti pooblaščene osebe ki lahko vpogledajo v posnetke, itd.

Če bi želeli konkretno izvedeti, komu je upravljavec posredoval vaše osebne podatke, lahko uveljavljate tudi pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete na že citirani povezavi Tiodlocas.si.

3)Videonadzor v sanitarijih in v dvigalih in ukrepi, predvideni proti kršiteljem

Deseti odstavek 76. člena ZVOP-2 določa, da videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijih, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Zakonodajalec je torej določil absolutno prepoved uvedbe in izvajanja videonadzora na krajih, kjer je potreba po višji stopnji zasebnosti, kar nedvomno in v vseh primerih velja tudi za dvigala in sanitarije.

Glede vašega vprašanja, kakšni so ukrepi, predvideni proti kršiteljem, pojasnjujemo, da se lahko sankcije za kršitve, ki jih predpisuje Splošna uredba, izrečejo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost kot globe za prekrške, v višini in razponih, kot jih določa Splošna uredba (83. člen Splošne uredbe), s tem ko so globe za odgovorne osebe in posameznike določene z ZVOP-2 (npr. drugi odstavek 101. člena ZVOP-2, če se videonadzor izvaja v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih lahko posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti). Konkretna višina globe se za morebitni prekršek določi z upoštevanjem določenih dejavnikov, npr. narava, teža in trajanje kršitve, sprejeti ukrepi s strani upravljavca, predhodne kršitve, itd.

Predlagamo vam, da več o videonadzoru preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora , nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ . Odgovore na druga morebitna vprašanja, povezana z videonadzorom, lahko najdete tudi v že izdanih nezavezujočih mnenjih IP, ki so dostopna na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo