Jedro

Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi VL 12272/2013 z dne 30.1.2013 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka. V posledici take odločitve je tožencu naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške v znesku 405,31 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa razveljavi. V pritožbi toženec navaja, da je tekom postopka opozarjal na številne nepravilnosti v zvezi z vodenjem računa in knjiženjem terjatev. Samo pogodba je bila odpovedana dvakrat, listine z višino terjatve so nekonsistentne tako iz listine odpoved pogodbe o vodenju TRR z dne 9.4.2009 izdaja obveznost toženca 198,92 EUR in ni jasno od kje dolg 802,82 EUR iz opomina z dne 20.8.2013 pa izhaja da znaša negativno stanje na TRR 100,71 EUR. Ni jasno na podlagi česa sodišče sklepa, da naj bi tožencu nastal primanjkljaj v vtoževani višini in se ta ugotovitev v tem delu ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka, saj odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Primanjkljaj je očitno kril iz lastnih sredstev toženec, saj si drugače ni mogoče razlagati dejstva, da je bil dolg po evidencah 21.1.2013 802,82 EUR dne 20.8.2013 pa samo še 100,71 EUR. Posledično je tudi napačna odločitev o stroških.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 354 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec sporni znesek dolžan plačati zaradi negativnega stanja na transakcijskem računu in stroškov ter zamudnih obresti zaradi kršitve pogodbe o transakcijskemu računu. Kako je prišlo kljub ugovorom toženca glede višine vtoževane terjatve do spornega zneska sodišče ne pojasni niti se ne opredeli do opomina, ki ga je tožeča stranka poslala 20.8.2013 iz katerega izhaja, da toženec dolguje tožeči stranki le 100,71 EUR. Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari. Ker sodišče prve stopnje ne pojasni od kje razlika med vtoževanim zneskom in opominom pred odpovedjo, niti sodišče ne pojasni kako je prišlo do vtoževanega zneska, se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 354 točka 14 ZPP in je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 355 ZPP). V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje oceniti vse listine in ugotoviti višino terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka in se opredeliti do opomina z dne 20.8.2013 v katerem tožeča stranka navaja, da je toženčevo negativno stanje na TRR veliko manjše od vtoževanega zneska.

6. Izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 ZPP.